Motivi spremljevalcev otrok z motnjami v duševnem razvoju in cerebralno paralizo za delo na poletnih taborihCole, Andreja (Avtor)
Žgur, Erna (Mentor)
spremljevalci otrokpoletni taboriprostovoljstvomladiSonček - Zveza društev za cerebralno paralizoterapevtske kolonijesodelovanje v društvihMagistrsko delo raziskuje motive spremljevalcev otrok z motnjami v duševnem razvoju (v nadaljevanju MDR) in cerebralno paralizo (v nadaljevanju CP) za delo na poletnih taborih. V teoretičnem delu smo opredelili pojem prostovoljstva in se dotaknili pomena prostovoljskega dela za osebe z MDR. Nadaljevali smo z opredelitvijo pojma motivacije, kjer smo navedli najpogostejše vplive nagrajevanja na motivacijo. Predstavili smo otroke s posebnimi potrebami, podrobneje opisali skupino motenj v duševnem razvoju in cerebralno paralizo ter opisali Zvezo društev za cerebralno paralizo Sonček. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, narejene med 49 prostovoljci, ki so kot spremljevalci otrok z motnjami v duševnem razvoju in cerebralno paralizo opravljali delo v poletnih kolonijah društev Zveze Sonček. V raziskavi so sodelovali dijaki, študentje in zaposleni, z razponom starosti med 16 in 25 leti. Rezultate smo statistično obdelali in jih tabelarično ter opisno predstavili. Ugotovili smo, da so motivi posameznika za pristop k opravljanju prostovoljskega dela v društvih oseb z MDR in CP zelo raznoliki, a najpogosteje vezani na željo po pridobivanju znanj. Notranja motivacija in altruizem sta se pri udeležencih izkazala za temeljno gonilo prostovoljstva. Ugotovili smo tudi, da se med prostovoljce vključuje veliko več žensk kot moških. Razlogi za to so po naših ugotovitvah vezani na osebnostne lastnosti posameznika. Skupek empatije, samozavesti, sočutja, nežnosti in zaščitništva, pripisan pretežno ženskemu spolu, predstavlja del osebnostnih značilnosti in ključen člen pri sodelovanju v društvih oseb z MDR in CP. K sodelovanju so mladi največkrat povabljeni s strani prijateljic/jev, znank/cev, ki so se kolonij oseb z MDR in CP že udeležili in se v njih dobro, sprejeto počutili. Manj pa je tistih, ki se v društvo vključijo zaradi spletnega/časopisnega oglasa oz. so k sodelovanju povabljeni na šolski praksi. Potrdili smo, da poznavanje potreb in osveščenost o populaciji oseb s PP pomembno vpliva na prostovoljčevo odločitev in prispeva k enakovrednemu vključevanju »drugačnih« v družbo. Finančna nagrada posamezniku sicer res predstavlja dodaten zaslužek z občutkom koristi, a ne izraža pogoja, vzroka ali motiva za ponovno udeleženost.[A. Cole]20192019-05-28 03:56:15Magistrsko delo/naloga107823UDK: 376(043.2)COBISS_ID: 12438089sl