Zlorabe prevladujočega položaja in modernizacija uporabe 102. člena PDEUBernard, Luka (Avtor)
Grilc, Peter (Mentor)
Zajc, Katarina (Komentor)
izključevalne zlorabe prevladujočega položaja102. člen PDEUformalistični pristoppresoja po učinkuškoda potrošnikomPredmet obravnavane teme je presoja izključevalnih zlorab prevladujočega položaja, ki jih prepoveduje 102. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Izključevalne zlorabe so zlorabe, kjer prevladujoče podjetje vpliva na učinkovito konkurenco tako, da izključi konkurente s trga in povzroči škodo potrošnikom. Evropska komisija je reformirala področje izključevalnih zlorab prevladujočega položaja s sprejemom Sporočila Komisije - Navodila glede prednostnih nalog izvrševanja Komisije pri uporabi člena 82 Pogodbe ES (danes je to 102. člen PDEU) za izključevalna ravnanja, s katerimi prevladujoča podjetja zlorabljajo svoj položaj. Namen tega dokumenta je poenotiti obravnavo izključevalnih zlorab prevladujočega položaja podjetja in preiti od formalističnega obravnavanja k presoji po učinku.
Formalistična uporaba 102. člena PDEU je značilna za preteklo sodno prakso Sodišča Evropske unije, ki se je pri presoji posameznih primerov osredotočala na kategorije ravnanj, kot so izključna nabava, vezana in paketna prodaja, predatorstvo, zavrnitev dobave in cenovne škarje. Znotraj posameznih kategorij ravnanj je sodna praksa oblikovala različna merila presoje. Takšen pristop je problematičen, saj velikokrat različne poslovne prakse zasledujejo isti cilj. Zato ni razumno, da se presoja osredotoča le na obliko ravnanj prevladujočih podjetij.
Modernejši pristop je presoja po učinku, saj se osredotoča na presojo učinkov ravnanja prevladujočega podjetja na potrošnike v konkretnem primeru. Takšna presoja zahteva podrobnejšo analizo dejanskega stanja v smislu vpliva na ceno, količino, kvaliteto in izbiro proizvodov. Sprejem presoje po učinku zagotavlja enotno obravnavo različnih poslovnih praks, ki služijo istemu namenu in povzročajo enake učinke. Prednosti presoje po učinku je sodna praksa v Združenih državah Amerike že zaznala in zato s tako uporabo tudi pričela pred Evropsko unijo. Izbrani in predstavljeni primeri sodne prakse iz Združenih držav Amerike lahko služijo kot prikaz značilnosti presoje po učinku.
Rezultati analize tudi kažejo, da je Evropska komisija v Navodila vnesla hibridni pristop, ki temelji na sodni praksi Sodišča EU, vendar jo je obenem pomembno dogradila z elementi ekonomskih spoznanj presoje po učinku. Prve sprejete odločbe Evropske komisije s tega področja po sprejemu Navodil in primeri iz sodne prakse Združenih držav Amerike prikazujejo, kako se presoja po učinku kvalitativno razlikuje od formalističnega pristopa. Njeno bistvo je v analizi empiričnih podatkov v konkretnem primeru in iz tega izpeljano sklepanje, ali je podjetje s prevladujočim položajem vplivalo na položaj potrošnikov.
Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti Navodil in obenem prikazanih temeljnih značilnosti presoje po učinku iz predstavljenih primerov, oblikujemo metodologijo presoje po učinku, ki je hkrati skladna s pravom EU in manj kazuistična kot Navodila sama.20192019-04-27 07:45:02Doktorsko delo/naloga107577VisID: 86823COBISS_ID: 16711505sl