<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="106093" NadgradivoID="0" NRID="11007993" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=106093" StOgledov="3525" StPrenosov="658" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-21 10:08:04" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-106093">20.500.12556/RUL-106093</PID>
  <Naslov>Verifikacija metode tekočinske kromatografije visoke ločljivosti za določanje fenilalanina in tirozina</Naslov>
  <Podnaslov>magistrski študij Laboratorijska biomedicina</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Verification of a high performance liquid chromatography method for phenylalanine and tyrosine determination</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Fenilketonurija velja za prvo raziskano prirojeno presnovno bolezen in hkrati tudi za najpogostejšo v skupini presnovnih motenj aminokislin. Bolezenska sprememba v genu za encim fenilalanin hidroksilazo onemogoči njegovo normalno delovanje, zato je motena presnova aminokisline fenilalanina v tirozin. Količina fenilalanina v plazmi se poveča in povzroči nepopravljivo poškodbo možganov, kar se kaže v obliki hudih nevroloških okvar. Fenilketonurija je neozdravljiva bolezen, vendar z pravočasno uvedeno in ustrezno prilagojeno dieto in spremljanjem fenilalanina in tirozina v plazmi, lahko preprečimo razvoj kliničnih znakov. Za pravočasno prepoznavanje bolezni se izvaja presejalno testiranje novorojencev, ki je organizirano v razvitih državah, tudi v Sloveniji. Že leta 1960 so za namen diagnoze uporabljali Guthriejev test, sedaj se uporabljajo izboljšane in zmogljivejše analizne tehnike, ki omogočajo zanesljivejše rezultate. V magistrskem delu smo primerjali in ovrednotili lastnosti metod, ki se uporabljajo za potrditev diagnoze in spremljanje uspešnosti zdravljenja bolnikov. V Laboratoriju za presnovne motnje, Službe za specialno diagnostiko Pediatrične klinike kot potrditveno metodo uporabljajo tandemsko masno spektrometrijo ((HP)LC-MS/MS). Zaradi želje po hitrejši in enostavnejši analizi vzorcev smo želeli omenjeno metodo nadomestiti s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti z UV detektorjem (HPLC-UV). Z obema metodama smo analizirali 114 naključno izbranih vzorcev plazme, v katerih smo določali koncentracijo fenilalanina in tirozina. Rezultate obeh analiznih metod smo primerjali z Bland-Altmanovim diagramom razlik in določili stopnjo ujemanja. Ujemanje metod smo preverili tudi s določitvijo linearne povezanosti s pomočjo Spearmanovega korelacijskega koeficienta. Izpostavili smo prednosti in slabosti obeh primerjalnih metod. Ustreznost metode HPLC-UV za uporabo v klinični diagnostiki smo preverili z verifikacijo, kjer smo ovrednotili parametra ponovljivost in odklon od prave vrednosti. Zanesljivost merjenja vzorcev z HPLC-UV metodo smo tekom analize preverjali z določanjem natančnosti in točnosti kontrolnih materialov. Prednost HPLC-UV metode pred metodo HPLC-MS/MS je v hitrejši in enostavnejši pripravi vzorcev. Za analizo je potrebna manjša količina vzorca, krajši je tudi čas analize. Postavitev metode za detekcijo omenjenih aminokislin je enostavnejša kot pri HPLC-MS/MS, zaradi izokratskega spiranja je potrebna le ena vrsta mobilne faze, poleg tega je pri metodi HPLC- VI UV hitrejša in enostavnejša obdelava podatkov. Navsezadnje je manjša tudi cena analize. Z izvedbo verifikacije smo ugotovili, da metoda HPLC-UV določa koncentracije fenilalanina in tirozina v skladu z zahtevami (&lt; 15 %), prav tako rezultati ponovljivosti (Phe 4,6 % 11,8 %, Tyr 2,3 % 11,3 %) in točnosti (Phe 12,2 %, Tyr 10,5 % 13,5 %) kontrolnega materiala izmerjeni tekom analize vzorcev, kažejo na ustrezno zanesljivost rezultatov in ne presegajo postavljene meje sprejemljivosti (15 %). Z Bland-Altmanovim diagramom razlik smo ugotovili, da obstajajo pomembne razlike med rezultati obeh metod in da z metodo HPLC-UV dobimo višje vrednosti fenilalanina, tirozina in njunega razmerja. Vrednosti fenilalanina, izmerjene z metodo HPLC-UV, so višje v povprečju za 24,5 %, vrednosti tirozina za 23,9 % in vrednosti razmerja Phe/Tyr so višje povprečno za 0,69 %. Na podlagi korelacijskega koeficienta, ki je večji od 0,80 pri meritvah fenilalanina, tirozina in njunega razmerja je linearna povezanost med metodama visoka. Zaključimo lahko, da ima metoda HPLC-UV številne prednosti in pozitivne lastnosti. Ugotovili smo, da metoda meri v skladu z zahtevami in da so rezultati meritev notranje kontrole dovolj zanesljivi za namen potrditve diagnoze in vodenja zdravljenja fenilketonurije. V nasprotju z omenjenim, smo z Bland-Altmanovo oceno ujemanja ugotovili, da razlike med rezultati presegajo dopustno mejo. Zaključimo lahko, da bi za ustrezno zamenjavo nove metode HPLC-UV s staro, morali prirediti referenčne vrednosti za fenilalanin in tirozin, ki bi ustrezale kriterijem metode HPLC-UV..</Opis>
  <TujJezik_Opis></TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>presnovne motnje</Beseda>
    <Beseda>fenilketonurija</Beseda>
    <Beseda>fenilalanin</Beseda>
    <Beseda>tirozin</Beseda>
    <Beseda>metoda HPLC-UV</Beseda>
    <Beseda>metoda HPLC-MS/MS</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[N. Škafar]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2019-01-25 13:42:14</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2019-01-25 13:42:21</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-08-18 03:47:50</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2019</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>2019</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>X, 58 f.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="60652" Ime="Nives" Priimek="Škafar" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="267906659" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="54828" Ime="Katarina" Priimek="Trebušak Podkrajšek" AltIme="Katarina Trebušak Podkrajšek; Katarina Trebušak-Podkrajšek; Katarina Trebušak- Podkrajšek; Katarina Trebušak; K. Trebušak Podkrajšek; K. Trebušak Podkrajšek; K. Trebušak; Katarina Trebusak Podkrajsek; Katarina Podkrajsek Trebusak; Katarina Trebusak Podkrajsek; K. T. Podkrajšek; Katarina T. Podkrajšek; K Trebušak Podkrajšek; K Trebušak Podkrajšek; K Trebusak Podkrajsek; K Trebusak Podkrajsek; Katarina Trebusak" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="4931171" Afiliacija="" ArrsID="20253" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="84572" Ime="Andraž" Priimek="Šmon" AltIme="A. Smon" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="237806691" Afiliacija="" ArrsID="36427" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">543.544.5:616-008.9(043.3)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4665969">4665969</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="116819" DatotekaNRID="10856140" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="2366985" VelikostDatotekeKratko="2,26 MB" DatumVstavljanja="2019-01-25 13:43:04" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="25.01.2019" Zaporedje="0">
      <Naziv>skafar_nives_mag_nal_2019.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>skafar_nives_mag_nal_2019.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>7EB7A30269270B60AC341F53C803B6ED</MD5>
      <SHA256>c041a5d44ef803e27424145822833d22be0f35ca4861aa4497c7ce48fe541333</SHA256>
      <UUID>46b0e389-a1b6-11eb-a523-00155dcfd717</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=116819</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="8" Kratica="FFA" ZavodEvsID="0000061" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Fakulteta za farmacijo </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
