Kitajski nogomet – zgodovina, razvojne težave in pričakovanja v prihodnostiVrečer, Klemen (Avtor)
Saje, Mitja (Mentor)
nogometcujuKitajskakitajska kulturazgodovina nogometaNogomet je danes več kot le šport, postal je množično gibanje, ki združuje države in kulture po vsem svetu. Od favel Ria de Janeira pa do igrišč v centru Tokia lahko vidimo mlade in starejše, kako se v prostem času podijo za žogo. Nogomet vzbuja več čustev kot katerikoli drug šport, zmaga pomeni ponos in zvišuje samozavest, poraz prinaša žalost in daje spodbudo za nadaljnje udejstvovanje. Nogomet pa ni le igra, je tudi zelo donosen posel in politično orodje, ki blagodejno vpliva na t. i. mehko moč uspešnega naroda. V diplomski nalogi sem raziskal zgodovino razvoja nogometa na Kitajskem in analiziral razloge njegovega neuspeha v modernem času.
Na Kitajskem naj bi že pred več kot 4600 leti igrali nogometu podobno igro, imenovano cuju. Igrali so jo z različnimi nameni, mojstrstvo pa je prinašalo družbeni prestiž. Igra je s prihodom mongolskih osvajalcev skorajda izumrla, do modernih časov se je ohranila samo ena vrsta, in sicer tako imenovano brcanje žoge s perjanico. Nogometna igra z modernimi pravili je prišla na Kitajsko z Britanci ob koncu 19. stoletja. Takratni osvajalci kitajskega ozemlja so ustanovili prve nogometne klube, ki so privabljali tudi kitajske talente. Nogometna aktivnost se je v času vojne z Japonsko in pozneje med državljansko vojno ustavila. Vrnila se je z ustanovitvijo Ljudske republike Kitajske leta 1949. Nogomet je v tem času napredoval, vendar so zapletene politične razmere hladne vojne otežile njegov razvoj. Leta 1954 se je na primer zaradi spora o članstvu Republike Kitajske (Tajvan) Ljudska Republika Kitajska samovoljno umaknila iz vseh mednarodnih tekmovanj pod okriljem Fife, v letih kulturne revolucije pa so povsem prenehali igrati nogomet. Pod vladavino Deng Xiaopinga in njegovimi ekonomskimi reformami so se vrnila amaterska moštva ter se pojavili pravi sponzorji. Po rešitvi spora glede imenovanja Tajvana se je Kitajska leta 1980 vrnila na mednarodna tekmovanja. Kot na zahodu je napredek vodil do zametkov profesionalizacije in komercializacije, hkrati pa sta se pojavila huliganstvo in korupcija. Navkljub vsem težavam se je Kitajska leta 2002 prvič kvalificirala na svetovno prvenstvo pod vodstvom srbskega trenerja Bore Milutinovića.
Ta uspeh bi lahko bil odskočna deska za nadaljnje uspešno delo, vendar temelji takrat še niso bili dovolj trdni. Negativen družbeni in kulturni vpliv, vmešavanje politike, iskanje hitrih rešitev in korupcija so iz kitajskega nogometa naredili 'bolnika vzhodne Azije'. Tako ne vemo, ali se mu bo uspelo rešiti tega slovesa. Zdi se, da je edina rešitev vlaganje v mlade in gradnja nogometne piramide od spodaj navzgor. Novi razvojni plan Xi Jinpinga poudarja razvoj nogometa od korenin, vprašanje, ki ostaja, pa je, ali bo to izvedeno pravilno.20182018-11-09 08:03:31Diplomsko delo/naloga105200VisID: 420551sl