UČINKI KOMBINACIJE NIZKIH ODMERKOV FLUVASTATINA IN VALSARTANA NA LASTNOSTI ARTERIJSKE STENE PRI BOLNIKIH S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA IIBoncelj Svetek, Maja (Avtor)
Šabovič, Mišo (Mentor)
Sladkorna bolezen tipa 2aterosklerozafunkcijske in strukturne lastnosti arterijske žilne stenefluvastatinvalsartan.Namen dela: Namen pričujoče raziskave je bil ugotoviti, ali kratkotrajno zdravljenje s kombinacijo nizkih, subterapevtskih odmerkov fluvastatina in valsartana lahko klinično pomembno izboljša funkcijske in strukturne lastnosti arterijske žilne stene pri optimalno zdravljenih bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 in na ta način posredno zmanjša tveganje za razvoj srčno – žilnih bolezni.
Hipoteza: Enomesečno zdravljenje s kombinacijo nizkih, subterapevtskih odmerkov fluvastatina in valsartana pomembno izboljša funkcijske in strukturne lastnosti arterijske stene ter ima pozitiven vpliv na laboratorijske kazalnike vnetja, oksidativnega stresa in izražanje genov pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. Po prekinitvi zdravljenja učinek pomembno vztraja še določen čas. Po popolnem ali skoraj popolnem izzvenetju učinka lahko zdravljenje ponovimo in pričakujemo ponovitev doseženega pozitivnega učinka.
Utemeljitev: Glavni razlog za umrljivost in velik delež obolevnosti pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 so posledica ateroskleroze in s tem povezanih srčno – žilnih bolezni. Tovrstni zapleti se pri bolnikih s sladkorno boleznijo pojavijo prej kot pri sicer zdravi populaciji. Proces ateroskleroze se začne z okrnjenim delovanjem endotela, kar sodi med funkcijske motnje delovanja arterijske žilne stene, v nadaljnjem poteku bolezenskega procesa pa pride do pojava strukturnih sprememb. Spremembe strukture in funkcije arterijske stene lahko spremljamo neinvazivno s pomočjo ultrazvoka in laboratorijskih parametrov.
V zdravljenju srčno – žilnih bolezni med pogosteje uporabljenimi zdravili najdemo zaviralce sistema renin – angiotenzin in statine, ki imajo poleg osnovnih učinkov tudi t.i. pleiotropne učinke (ki so neodvisni od primarnega učinkovanja zdravil). Eden izmed pomembnih pleiotropnih učinkov je izboljšanje delovanja endotela.
Z uporabo kratkotrajnega, enomesečnega zdravljenja s kombinacijo nizkih odmerkov fluvastatina in valsartana smo želeli doseči izboljšanje tako funkcijskih kot strukturnih lastnosti arterijske stene. Ta koncept se je izkazal za učinkovitega v predhodno opravljenih študijah na zdravih preiskovancih. Za preizkus učinkovitosti pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 pa smo se odločili, ker menimo, da bi omenjeno zdravljenje lahko imelo pri teh bolnikih, kjer se srčno – žilni zapleti pojavijo prej kot pri sicer zdravi populaciji, pomembno korist.
Zasnova raziskave, opis metod, preiskovancev: V dvojno slepo, randomizirano, s placebom kontrolirano raziskavo smo vključili 40 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Preiskovance smo razdelili na dve skupini, kjer je prva (testna) en mesec prejemala kombinacijo nizkih odmerkov fluvastatina in valsartana, druga (kontrolna) pa placebo. Ob pričetku raziskave smo pri vseh vključenih preiskovancih opravili anamnezo in klinični pregled, odvzeli kri za hemogram, elektrolite, parametre vnetja, oksidativnega stresa in gensko analizo ter opravili ultrazvočno preiskavo funkcionalnih in strukturnih lastnosti arterij na vratu in zgornji okončini. Ultrazvočno preiskavo in odvzem krvi smo ponovili po končanem 30 – dnevnem prejemanju zdravil, pozneje pa še čez tri in šest mesecev po končanem zdravljenju z namenom sledenja učinka zdravila. Po izzvenetju oziroma pomembnem zmanjšanju učinka zdravila, smo ponovili 30 – dnevno terapijo s fluvastatinom in valsartanom ter na ta način poskušali dokazati ponovljivost učinka omenjene terapije na žilno steno.
Rezultati: Z omenjenim pristopom smo dosegli statistično značilno izboljšanje funkcionalnih in strukturnih lastnosti arterijske stene pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, dokazali, da učinek traja več mesecev po prekinitvi zdravljenja, s ponovitvijo zdravljenja pa smo dosegli ponovno izboljšanje opazovanih lastnosti. Statistično pomembnega učinka na laboratorijske kazalnike vnetja in oksidativnega stresa nismo uspeli dokazati, dokazali pa smo ugoden učinek na izražanje nekaterih genov z vplivom na arterijsko žilno steno.
Zaključek: Opravljena študija je pokazala, da je proučevan nov, originalen pristop lahko učinkovit v zmanjšanju srčno – žilnih zapletov pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. Gre za začetno študijo z dobrim potencialom za nadaljnje raziskovanje.20182018-11-08 07:15:10Doktorsko delo/naloga105186VisID: 11437sl