<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="103495" NadgradivoID="0" NRID="10960836" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=103495" StOgledov="2412" StPrenosov="448" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-30 19:49:26" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-103495">20.500.12556/RUL-103495</PID>
  <Naslov>Pregled stanja rastlinskih protiveternih pasov v Vipavski dolini</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>A review of the state of green windbreaks in the vipava valley</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>V Vipavski dolini je velik problem orkanski veter burja, ki s sunki, ki dosegajo 200 km/h, povzroča veliko škode v kmetijstvu. Možna rešitev so  rastlinski protivetrni pasovi, vzdolžni nasadi drevja in grmovnic, v eni ali več vrstah. Glavni cilj rastlinskih protivetrnih pasov je zmanjšana hitrost vetra, vendar prinašajo ti pasovi še veliko drugih pozitivnih učinkov, kot na primer: zmanjšana vetrna erozija in izhlapevanje vode, zaščita pred hrupom, onesnaženjem in snežnimi zameti ter zatočišče za divje živali itd. Za zasaditev protivetrnega pasu so najbolj primerne avtohtone vrste listavcev v skladu z vlažnostjo rastišča. Pomembno je, da se izvedbo nasada natančno načrtuje in se sajenje izvaja dovolj gosto za želeni učinek. V preteklosti so bili v Vipavski dolini protivetrni pasovi zelo razširjeni. Zaradi intenzivnega pridelovanja, sodobne mehanizacije in komasacij v 80-ih letih, so do danes ti pasovi skoraj izginili. Zgodovinski posnetki Vipavske doline nam omogočajo sledenje spremembam rastlinskih protivetrnih pasov, ki so nastale skozi leta in so lahko vodilo za ponovno vzpostavitev tovrstne protivetrne zaščite v čim večji možni meri.</Opis>
  <TujJezik_Opis>One of the biggest problems in Vipava valley is hurricane wind bora, which can blow with the speed up to 200 km/h anf therefore causes large damage in agriculture. Green windbreaks, formed by long, thin lines of trees and shrubs, are a possible solution. The main goal of these windbreaks is reducing wind speed, but there are many other positive effects too, e.g. reducing wind erosion and water evaporation, protection from noise, pollution and snow, they can be shelter for wild animals etc. The most appropriate species for windbreaks are native species of decidous trees, but the wetness of soil must also be taken into account. It is important that the green windbreaks are carefully planned and planted densely enough for the desired effect. The green windbreaks were very widespread in the Vipava Valley, but have nearly dissapeared becouse of intensive agriculutre, agricultural machinery and land consolidation in the 1980s. Historical fotographs of the Vipava Valley allow us to track changes in green windbreaks that have occurred over the years and they may lead to re-establish this kind of windbreaks as much as possible.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>rastlinski protivetrni pasovi</Beseda>
    <Beseda>veter</Beseda>
    <Beseda>škoda</Beseda>
    <Beseda>vetrna erozija</Beseda>
    <Beseda>drevesa</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>green windbreaks</Beseda>
    <Beseda>wind</Beseda>
    <Beseda>damage</Beseda>
    <Beseda>wind erosion</Beseda>
    <Beseda>trees</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[T. Loverčič]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb11" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2018-09-19 07:46:01</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2018-09-19 07:46:02</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-08-16 03:42:27</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2018</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida></KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="81589" Ime="Tina" Priimek="Loverčič" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="74199" Ime="Marina" Priimek="Pintar" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">632.117(497.4 Vipavska dolina)(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">157009</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/9033849">9033849</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="113934" DatotekaNRID="10797933" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="2357010" VelikostDatotekeKratko="2,25 MB" DatumVstavljanja="2018-09-19 07:46:03" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>3648.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>3648.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>DA8C2D2F16BF8AEB0DB8AB82E43ECABA</MD5>
      <SHA256>8c4612bc41e6b96cefaa0b9f8ac218b96797cda49a44b3e26f64f7de94611fb5</SHA256>
      <UUID>d2e67001-a1b5-11eb-a523-00155dcfd717</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=113934</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="59212"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="5" Kratica="BF" ZavodEvsID="0000057" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Biotehniška fakulteta </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
