Potrebe razrednih učiteljev po nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju s področja slovenščineKos, Klemen (Avtor)
Petek, Tomaž (Mentor)
nadaljnje izobraževanjeprogrami nadaljnjega izobraževanja in usposabljanjaprofesionalni razvojrazredni učiteljiV magistrskem delu smo raziskali potrebe razrednih učiteljev po programih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, povezanih s slovenščino, in potrebe razrednih učiteljev po dodatnem znanju s področja slovenščine. Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje je kot oblika vseživljenjskega učenja eden od temeljev učiteljevega profesionalnega razvoja. Učitelj z udeleževanjem v programih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja obnavlja, razširja in poglablja svoje znanje in se hkrati osebnostno razvija. Sistem nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki vsako leto izda obsežen katalog, v katerem so objavljeni programi, s katerimi se ta izvaja. Poleg nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja pa je za (bodočega) učitelja ključnega pomena tudi začetno izobraževanje, v okviru katerega pridobiva splošne in specifične kompetence za opravljanje pedagoškega dela. Bodoči učitelji razrednega pouka se lahko izobražujejo na treh pedagoških fakultetah, in sicer na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem ali na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Na vseh se izvajajo strokovni predmeti, temeljni pedagoški predmeti in strokovno-teoretični predmeti s specialnimi didaktikami, med njimi pa so tudi predmeti iz slovenščine – slovenščina se kot učni predmet izvaja na nekaterih fakultetah, v osnovni šoli pa je najobsežnejši predmet glede na število namenjenih ur. Naredili smo pregled vsebin s področja slovenščine, s katerimi se študentje razrednega pouka srečujejo v začetnem izobraževanju, in programov, povezanih s slovenščino, v okviru katerih se razredni učitelji izpopolnjujejo na svoji poklicni poti – pregledali smo zadnjih pet katalogov, v katerih so ti programi objavljeni. V empiričnem delu smo ugotovili, da se učitelji v programih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, povezanih s slovenščino, najbolj želijo izobraževati o preverjanju in ocenjevanju znanja pri slovenščini, o razvijanju sporazumevalne zmožnosti pri učencih in o delu z učenci tujci. Največ učiteljev se udeleži enega programa nadaljnjega izobraževanja na leto, približno dve tretjini anketiranih učiteljev pa sta se v preteklosti že udeležili programa nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, povezanega s slovenščino. Skupno je več kot polovica teh odgovorila, da so se v zadnjih treh letih udeležili vsaj dveh programov, povezanih s slovenščino, kar ob upoštevanju dejstva, da se jih največ udeleži zgolj enega programa nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja na leto, pomeni, da se učitelji kar pogosto udeležujejo programov z vsebinami s področja slovenščine. Ugotovitve raziskave so nam omogočile oblikovanje predloga ponudbe programov z vsebinami s področja slovenščine za učitelje razrednega pouka.[K. Kos]20182018-07-21 14:53:41Magistrsko delo/naloga102189UDK: 37.011.3-051(043.2)COBISS_ID: 12066633sl