<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="102099" NadgradivoID="0" NRID="12025778" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=102099" StOgledov="1929" StPrenosov="255" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-05-15 10:50:39" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-102099">20.500.12556/RUL-102099</PID>
  <Naslov>Antioksidativna aktivnost izvlečkov vej jablane (Malus domestica Borkh.) in hruške (pyrus communis L.)</Naslov>
  <Podnaslov>univerzitetni študijski program Kozmetologija</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Antioxidant activity of apples (Malus domestica Borkh.) and pear (Pyrus communis L.) branch extracts</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Pri jablani in hruški, ki sta v Sloveniji pomembni sadni vrsti, ob vsakoletni rezi in pri obnovi nasadov nastaja odpad (veje in les), ki se ga zmulči ali uporabi za kurjavo. Ta odpad bi lahko koristno uporabili v namene pridobivanja fenolnih antioksidantov, saj kozmetična industrija sledi trendom uporabe naravnih sestavin. Zato smo želeli preveriti vsebnost skupnih fenolov in antioksidativno aktivnost v vejah jablane in hruške. Prav tako nas je zanimalo, katera sadna vrsta in njihove sorte imajo večjo vsebnost fenolnih spojin in antioksidativno aktivnost, ali obstajajo razlike med različno debelimi vejami v vsebnosti skupnih fenolov in antioksidativno aktivnostjo ter ali je vsebnost fenolnih spojin in antioksidativna aktivnost različna med rastno dobo in mirovanjem. Ker je procesni postopek dolgotrajen, smo želeli preveriti, ali se vsebnost skupnih fenolov in antioksidativna aktivnost s podaljševanjem časa od rezi do analize vej spreminja. Po Folin – Ciocalteu-jevi metodi smo določili vsebnost skupnih fenolov, s pomočjo DPPH in ABTS metod smo ugotavljali, kakšna je antioksidativna aktivnost. Ugotovili smo, da v vsebnosti fenolnih spojin ni bilo statistično značilnih razlik med sadnima vrstama, medtem ko je bila pri hruški antioksidativna aktivnost večja v primerjavi z jablano. Sorta, tako pri jablani kot pri hruški, ni vplivala na vsebnost fenolnih spojin, pri antioksidativni aktivnost pri sortah hruške ni bilo razlik, medtem ko je pri jablani izstopala sorta &#039;Granny Smith&#039; z največjo antioksidativno aktivnostjo. Debelina odrezanih vej ni imela vpliva na vsebnost fenolnih spojin in antioksidativno aktivnost, kar je ugodno z vidika uporabe odpadlih vej in lesa za industrijske namene. V stadiju tik pred cvetenjem imata obe sadni vrsti večjo antioksidativno aktivnost kot v fazi mirovanja, medtem ko razlik v vsebnosti skupnih fenolov ni bilo. Priporočamo, da se opravijo še dodatne analize posameznih fenolov in antioksidativne aktivnosti, ki bodo natančneje pojasnile antioksidativno aktivnost in vsebnost fenolnih spojin v izvlečkih vej jablane in hruške.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Apple and pear are important fruit trees in Slovenia. During the annual cut and orchards renovation waste (branches and wood) is formed, which is mulched or used as firewood. This waste could be useful source for the production of phenolic antioxidants, as the cosmetics industry follows the trend of using natural ingredients. Therefore, we wanted to check the content of total phenols and the anti-oxidative activity in branches of apple in pear trees. We were also interested in which fruit species and their variety have a higher content of phenolic compounds and anti-oxidative activity, or are there differences between various branch thickness in the total phenol content and anti-oxidative activity, and whether the content of phenolic compounds and the anti-oxidative activity is different during the growing season or winter dormancy. Since the process is long, we wanted to check whether the total phenols content and anti-oxidative activity are changing with the extension of time from branch cutting to analysis. According to the Folin - Ciocalteu method, we determined the content of total phenols, and with DPPH and ABTS methods we determined the anti-oxidative activity. We found that in the content of phenolic compounds there were no statistically significant differences between fruit species, but anti-oxidative activity was higher for extracts made from pear branches. Varieties, both for apple and pear, did not affect the content of phenolic compounds; there was no difference in anti-oxidative activity in pear varieties, while apple variety &#039;Granny Smith&#039; had the highest anti-oxidative activity. The thickness of the branches does not affect the content of phenolic compounds and anti-oxidative activity, which is advantageous for the use of waste branches and wood for industrial purposes. In the hollow ball stage (right before blooming), both fruit species have a higher anti-oxidative activity, while there were no differences in the content of total phenols. It is recommended that additional analyses of individual phenols and anti-oxidative activity are carried out, which will more precisely explain the anti-oxidative potential and the content of phenolic compounds in the branch extract of apple and pear trees.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>jablana 
hruška 
vsebnost fenolov 
antioksidativna aktivnost</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>apple 
pear 
phenolic content 
antioxidant activity</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[A. Hudina]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb11" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2018-07-20 07:43:46</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2019-10-13 10:12:23</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2025-04-15 09:18:46</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2018</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>2018</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>III, 47 f.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="80124" Ime="Anita" Priimek="Hudina" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="313798243" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="1097" Ime="Samo" Priimek="Kreft" AltIme="S Kreft; S. Kreft; ES Kreft" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="4223587" Afiliacija="" ArrsID="15460" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">582.639.2+634.13:547.56</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4541553">4541553</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="134918" DatotekaNRID="14214682" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="1548824" VelikostDatotekeKratko="1,48 MB" DatumVstavljanja="2020-09-16 11:10:26" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>DIP_Hudina_Anita_2018.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>DIP_Hudina_Anita_2018.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>63615B89DDAA401746AA3463EBC25DDD</MD5>
      <SHA256>8b1c15d84c9e4101d87f2049fc6d83b48f5738545bff15daf35311c11a888b45</SHA256>
      <UUID>029d8fe3-a1ba-11eb-a523-00155dcfd717</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=134918</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="8" Kratica="FFA" ZavodEvsID="0000061" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Fakulteta za farmacijo </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
