Ocena dnevne osvetljenosti v notranjem okolju in oblikovanje ocenjevalnega instrumentaOblak, Klara (Avtor)
Kukec, Andreja (Mentor)
Dovjak, Mateja (Komentor)
Pajek, Luka (Komentor)
svetlobno udobjednevna osvetljenostnotranje okoljeocenjevalni instrumentUvod: Področje dnevne osvetljenosti v stavbah je slabo raziskana tema. Pomanjkanje dnevne svetlobe ima dokazano negativen učinek na zdravje in počutje uporabnikov. Z namenom izboljšanja svetlobnega udobja v notranjem okolju stavb je treba izdelati ocenjevalni instrument (vprašalnik), s katerim bi ocenili vpliv dnevne osvetljenosti na počutje in zdravje uporabnikov. Namen: Z magistrsko nalogo smo želeli oceniti dnevno osvetljenost v notranjem okolju izbranega prostora in oblikovati ocenjevalni instrument za oceno povezanosti med dnevno osvetljenostjo ter učinki na zdravje in počutje uporabnikov. Metode dela: S pomočjo bibliografskih baz smo izvedli pregled literature na štirih področjih mikroklime, s poudarkom na svetlobnem udobju. V predavalnici 213 na Zdravstveni fakulteti UL smo v 11 terminih (od marca do junija 2016) na 16 delovnih mestih izvajali meritve osvetljenosti. Hkrati smo spremljali vedenje uporabnikov (spremljanje prilagajanja delovnega okolja razpoložljivi dnevni svetlobi). Pri raziskavi je sodelovalo 15 študentov tretjega letnika Sanitarnega inženirstva. Izdelali smo tudi simulacijski model obravnavane učilnice in prikazali svetlobno okolje s predpostavljenimi pogoji. Glede na ugotovljeno smo izdelali ocenjevalni instrument, ki so ga z namenom validacije uporabniki tudi izpolnjevali. Rezultati: Področje dnevne osvetljenosti je slabo raziskana tema doma in v tujini. Raziskovalci še niso razvili ocenjevalnega instrumenta, s katerim bi ugotavljali vpliv dnevne osvetljenosti na počutje in zdravje uporabnikov. Povprečne meritve osvetljenosti so na petih delovnih mestih od šestnajstih znašale manj kot 500 lx. Na delovnih mestih ob okenskih površinah so bile povprečne izmerjene vrednosti osvetljenosti višje, in sicer od 1431 do 4260 lx. Osvetljenost se je z globino prostora zmanjševala. Vrednosti osvetljenosti so pri simulacijskem modelu in zlasti ob oblačnem stanju neba sovpadale z meritvami, vendar so bile od njih nižje. Razprava in zaključek: Število raziskav na področju svetlobnega udobja je nizko, vendar se z leti povečuje. Z meritvami osvetljenosti smo identificirali delovna mesta z nizko osvetljenostjo z dnevno svetlobo. To so bila zlasti mesta, ki so od okenskih površin oddaljena najdlje. Uporabniki senčil, s katerimi bi izboljšali svetlobno udobje, niso prilagajali. Na podlagi rezultatov izdelan ocenjevalni instrument bo v nadaljnjih raziskavah lahko uporabiti in s pomočjo njega uporabnikom pripraviti priporočila za dosego svetlobnega udobja ter zdravega okolja.20182018-07-06 09:12:19Magistrsko delo/naloga101810VisID: 82310COBISS_ID: 5460587sl