Dialog med znanostjo in religijo pri Alistru E. McGrathuPohar, Borut (Avtor)
Petkovšek, Robert (Mentor)
McGrathdialogznanostkritični realizemlogični pozitivizempostpozitivizemnaravna teologijaapologetikaVera in razumV disertaciji raziskujemo dialog med znanostjo in religijo pri Alistru E. McGrathu. Na podlagi analize njegovih del želimo najti rešitve za probleme, ki izhajajo iz dediščine logičnega pozitivizma in s katerimi se krščanstvo srečuje v sodobnem svetu. Nekateri bi radi izključili vero iz javne razprave. V šolskem sistemu se srečujemo s problemom naivnega realizma. Obstaja splošno prepričanje, da je možna le ena sama znanstvena metoda, pri čemer se zdi ontološki redukcionizem edina možna izbira. In kot zadnje, vernike obtožujejo nerazumnosti in kot edino razumno možnost predstavljajo naturalizem. Na vse te probleme smo našli odgovore pri McGrathu, za katerega trdimo, da je postpozitivistično filozofijo znanosti uporabil v apologetski namen. V prvem in drugem poglavju predstavljamo razloge za poživitev, gojenje in preučevanje dialoga med religijo in znanostjo. Ti razlogi so: ontološki, zgodovinski, sociološki, filozofski in epistemični. Ontološki razlog trdi, da dialog zahteva sámo krščansko razumevanje narave resničnosti, ki je utemeljeno v nauku o stvarjenju. Ker je Bog naredil svet, se tudi razodeva prek njega. Zgodovinski razlogi so naslednji: teologija se je v zgodovini vedno opirala na druge discipline, torej ni razloga, da se ne bi tudi na filozofijo znanosti; zgodovinarji znanosti so pokazali, da je interakcija med znanostjo in religijo zgodovinsko dejstvo, kar pomeni, da so v zgodovini verska prepričanja vplivala na znanost, Cerkev pa je bila v zgodovini večinoma odprta do izsledkov naravne filozofije oziroma znanosti. Med sociološke razloge smo uvrstili naslednja dejstva: izkazalo se je, da je stara paradigma sekularizacije napačna, kar pomeni, da religija ostaja kot pomemben družbeni dejavnik, s katerim moramo stopiti v dialog; pojav novega ateizma kaže, da je dialog nujno potreben, saj nepoznavanje drugače mislečih vodi v konflikt ali celo v nasilje; v družbi še vedno obstajajo številni miti o znanosti in religiji – na primer mit, da sta religija in znanost v konfliktu –, zaradi česar moramo preučevati njun dialog. Kot filozofski razlog za dialog smo podali premik v filozofiji znanosti, ki je odprl nove možnosti za dialog. Postpozitivistični filozofi, kakor na primer Karl Popper, Norwood Hanson in Thomas Kuhn, so izpostavili šibke točke logičnega pozitivizma, na primer problem teoretske obloženosti, ki postavlja pod vprašaj kriterije razmejitve, s katerim so pozitivisti hoteli teologijo odstraniti iz domene znanosti. Kot zadnji razlog za dialog omenjamo epistemološki razlog oziroma kritični realizem. McGrat je eden od avtorjev, ki se prišteva med kritične realiste. Elementi njegovega kritičnega realizma so: kritični realizem je a posteriori disciplina; resničnost je zaznamovana z redom in razslojena; resničnost predstavljamo z modeli oziroma analogijami, ki so nezadostna in selektivna predstava te resničnosti; na nastanek modelov vplivajo tudi družbeni dejavniki. Posledica kritičnega realizma je spoznanje, da je dialog nujnost, saj je naše vedenje komplementarno in zato potrebujemo različne discipline, od katerih ima vsaka svojo metodo. V tretjem poglavju smo predstavili dialog z znanostjo kot sredstvo krščanske apologetike. Gre v bistvu za zadnji element McGrathovega kritičnega realizma, ki je upravičenost védenja na podlagi vrednostne sodbe. Sodobna krščanska apologetika ima namreč za nalogo dokazati upravičenost oziroma razumnost verovanja, pri čemer se opira predvsem na naslednja načela pozitivistične in postpozitivistične filozofije znanosti: hermenevtični model znanstvene razlage; razlikovanje med kontekstom odkritja in kontekstom upravičenja; teoretska obloženost opazovanj, pomenov in dejstev; holistična in kontrastivna poddoločenost; znanstvene epistemične vrednote; vrednostna sodba. Vsi ti elementi imajo svoj apologetski pomen, kar smo še posebej izpostavili v četrtem poglavju, v katerem smo predstavili prenovljeno naravno teologijo kot prostor srečanja med krščansko teologijo in znanostjo. Prenovljena naravna teologija je prostor, kjer je McGrath na podlagi epistemičnih vrednot – kakor so empirično ujemanje, konzonanca, učinkovitost reševanja problemov in moč unifikacije –, vrednostne sodbe in dobrega občutka presodil, da je krščanstvo bolj razumna izbira kakor naturalizem. Na ta način smo podali rešitev na zastavljeni problem domnevne nerazumnosti krščanske vere in pokazali, da lahko znanost in krščanstvo soobstajata na način medsebojne obogatitve. V zadnjem, petem poglavju, smo ovrednotili McGrathov pristop na podlagi okrožnice Vera in razum. Izkazalo se je, da je McGrathov pristop presenetljivo skladen s katoliškimi načeli v zvezi z odnosom med vero in razumom. Skupne točke med McGrathom in Janezom Pavlom II. so naslednje: oba avtorja obravnavata problem logičnega pozitivizma; razum je le relativno avtonomen in potrebuje pomoč razodetja; oba iščeta skupen imenovalec z naslovljenci; ne zanašata se na dokaze, ampak poudarjata pomen sledi oziroma znamenj; oba imata dialoški pristop; oba izpostavljata pomen osebnega pričevanja; poleg filozofije kot temeljni vir uporabljata tudi Božjo besedo in cerkvene očete; oba sta prepričana, da je vsaka racionalnost umeščena v tradicijo ter da tradicija ni nekaj statičnega, ampak se spreminja; oba podajata kritiko zmotnih filozofskih sistemov; obadva zagovarjata metafiziko in filozofski pluralizem in sta prepričana, da je etika sestavni del razprave o veri in razumu. V sklepu disertacije smo med drugim predstavili kriterije, na podlagi katerih lahko zagovarjamo razumnost krščanstva. V disertaciji smo tako pokazali, da lahko na podlagi McGrathovega prispevka v zvezi z dialogom med znanostjo in religijo podamo odgovore na temeljne probleme, ki jih krščanstvo srečuje v sodobni družbi. V tem je – menimo – naš prispevek k razvoju krščanske apologetike.[B. Pohar]20182018-06-06 07:35:01Doktorsko delo/naloga101453UDK: 165.82McGrath A.(043.3)VisID: 20705COBISS_ID: 7882330sl