Stanje prehranjenosti pri otrocih s primarnimi imunskimi pomanjkljivostmiLipovec, Neža (Avtor) Ihan, Alojz (Mentor) Avčin, Tadej (Komentor) prehranastanje prehranjenostipodhranjenostprimarne imunske pomanjkljivostiotrocimladostnikiPri otrocih s primarnimi imunskimi pomanjkljivostmi (PIP), zlasti pri tistih s težjimi oblikami, je tveganje za pojav podhranjenosti zaradi pogostih in težje potekajočih okužb, veliko. Le bolniki s primernim stanjem prehranjenosti imajo optimalne pogoje za ugoden razplet bolezni, zato je pomembno, da podhranjene posameznike čim prej prepoznamo in jim nudimo ustrezno prehransko podporo. Namen naše raziskave je bil opredeliti stanje prehranjenost otrok s PIP. Ugotoviti smo želeli, ali se stanje prehranjenosti s časom izboljšuje. Raziskovali smo tudi stanje prehranjenosti pri bolnikih, ki so prejeli presaditev krvotvornih matičnih celic (KMC). Zanimalo nas je, ali po opravljeni presaditvi KMC dosežejo stanje prehranjenosti primerljivo z zdravo populacijo. S pomočjo 3-dnevnih prehranskih dnevnikov smo zbirali podatke o prehrani bolnikov. Želeli smo preveriti, ali se prehranjujejo skladno s priporočili. K sodelovanju smo povabili bolnike s PIP, mlajše od 19 let, ki so vodeni v Centru za PIP na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Pri oceni stanja prehranjenosti je sodelovalo 38 bolnikov, 14 jih je izpolnilo prehranske dnevnike. Podatke o telesni masi, višini, indeksu telesne mase (ITM) in načinu zdravljenja smo zbirali retrospektivno iz ambulantnih kartotek. Stanje prehranjenosti smo ocenjevali z uporabo rastnih krivulj (masa, višina in ITM za starost). Prehranske dnevnike smo analizirali s pomočjo programa Prodi 6.7 Expert Plus. Ugotovili smo, da je bilo ob prvem pregledu podhranjenih 13 - 18 %, ob pregledu po 1,5 - 3,5 letih 3 - 24 % in ob zadnjem pregledu 3 - 13 % preiskovancev, odvisno od uporabljenega kriterija (masa, višina, ITM za starost). Bolniki, ki so prejeli KMC, ob zadnjem pregledu niso bili podhranjeni. Prehranski vnos pri preiskovancih ni bil optimalen. Opažali smo prenizek energijski vnos, prenizek vnos n-3 maščobnih kislin, kalcija, železa, bakra, cinka ter nekaterih vitaminov (A, C, E, B12 in folne kisline). Pri 3 bolnikih (25 %) smo ugotovili previsok vnos beljakovin. Z raziskavo smo potrdili, da je delež podhranjenih otrok s PIP razmeroma visok in da se bolniki ne prehranjujejo skladno s priporočili. Dobljeni rezultati kažejo na pomembnost vključitve dietetika v obravnavo bolnikov s PIP.[N. Lipovec]20182018-02-28 07:15:07Magistrsko delo/naloga99965UDK: 613.24-053.2:616-097VisID: 150965COBISS_ID: 4883576sl