<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Problematika izbire metodologije izračuna rabe energije na določitev korekturnih faktorjev v večstanovanjskih stavbah</dc:title><dc:creator>Čižek,	Timotej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izračun rabe energije</dc:subject><dc:subject>energija za ogrevanje</dc:subject><dc:subject>večstanovanjske stavbe</dc:subject><dc:subject>korekturni faktorji</dc:subject><dc:subject>delitev stroškov ogrevanja</dc:subject><dc:subject>lega dela stavbe</dc:subject><dc:subject>solarni dobitki</dc:subject><dc:description>Predmet obravnave magistrskega dela je področje izračuna potrebne energije za ogrevanje v stavbah z več posameznimi deli ter uporaba teh rezultatov za potrebe izdelave energetskih izkaznic in določitve korekturnih faktorjev za izenačitev vpliva lege posameznega dela v večstanovanjski stavbi. Cilj dela je bil preveriti ustreznost trenutno veljavnih računskih metod, dosežen pa je bil z izvedbo podrobnega izračuna za tri realne in med seboj različne večstanovanjske stavbe. Prvi korak pri preverjanju je predstavljala temeljita analiza vse merodajne evropske in slovenske zakonodaje. Nato je bila za vsako stanovanje s programom KI Energija 2014 določena potrebna energija za ogrevanje po bolj natančni metodi, ki jo določajo evropski standardi, ter po poenostavljeni metodi, ki jo dovoljujejo naši pravilniki. Ključna razlika med obema metodama je v obravnavi prehajanja toplote skozi neogrevane prostore, ki jo slednja zelo poenostavi. Izračuni so pokazali, da je to neprimerno, saj rezultati za večino stanovanj občutno odstopajo. Zato je bil v nadaljevanju predlagan način, kako korigirati izračun, da bi ostal preprost, hkrati pa bi dal točnejše rezultate. Na enak način so bili obravnavani tudi korekturni faktorji, ki so bili za vsa stanovanja določeni na tri načine; eden od njih je predlog nove metode določanja korekturnih faktorjev. Izračuni so pokazali, da ta metoda daje najbolj ustrezne rezultate. V njej je zajet vpliv solarnih dobitkov, ki jih trenutno veljavna metoda povsem zanemarja, končne olajšave pa ne presegajo razumsko sprejemljivih vrednosti. Rezultat magistrske naloge so torej prenovljene računske metode, s katerimi lahko dosežemo večjo natančnost izračuna in pravičnost za lastnike stanovanj.</dc:description><dc:publisher>[T. Čižek]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-02-23 07:15:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99923</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 697:620.91:728(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 129944</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8325217</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
