<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Enosmerni presmernik z resonatorjem in trinivojsko tranzistorsko stopnjo</dc:title><dc:creator>MARKIČ,	JAN	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zajec,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>enosmerni pretvornik</dc:subject><dc:subject>večnivojski pretvornik</dc:subject><dc:subject>resonator</dc:subject><dc:subject>izgube na tranzistorjih</dc:subject><dc:subject>mehko preklapljanje</dc:subject><dc:subject>lahek hibridni sistem</dc:subject><dc:description>V avtomobilski industriji se pojavljajo hibridna vozila, ki imajo v sistemu vsaj dve bateriji različnih napetostnih nivojev. Lahki hibridi imajo poleg 12 V baterije največkrat še 48 V baterijo. Takšen sistem vsebuje tudi enosmerni presmernik, ki povezuje oba napetostna nivoja. Cilj moje naloge je poiskati najustreznejšo topologijo za takšen sistem in simulirati njegovo delovanje v programu LT Spice.
V nalogi je opisan hibridni sistem in njegove prednosti ter vloga enosmernega pretvornika v sistemu. Topologija največkrat uporabljenega kaskadnega pretvornika navzgor-navzdol ima omejitve pri višanju stikalne frekvence, saj se z njo višajo stikalne izgube. Poleg tega povzroča takšen pretvornik zaradi hitrih in velikih sprememb toka in napetosti pri trdem preklapljanju zelo velike elektromagnetne motnje. V nadaljevanju so predstavljene izgube na stikalnih MOSFET tranzistorjih in možnosti za dvig izkoristka pretvornikov. Ena od teh je vpeljava mehkih preklopov, kar dosežemo z drugačno topologijo ali s kompleksnejšim krmiljenjem.
Iskal sem rešitev z uporabo topologije večnivojskega pretvornika z ločilnimi diodami in resonatorjem ter v nalogi predstavil njegove prednosti in slabosti. Razloženo je delovanje takšnega pretvornika in primerjava izgub s kaskadnim pretvornikom na podlagi simulacij. Izkaže se, da ima večnivojski pretvornik slabši izkoristek zaradi večjega števila elementov, ki povzročajo večje prevodne izgube. Ima pa nekatere prednosti, kot so manjše stikalne izgube, manjši porasti napetosti na tranzistorjih in manjše elektromagnetne motnje.
Kljub temu, je za lahke hibride kaskadni pretvornik navzgor-navzdol boljša rešitev, saj lahko s kompleksnim proženjem prav tako zagotovimo mehke preklope. Hkrati ima takšen pretvornik tudi višji izkoristek in manjše število elementov.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-02-21 14:40:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99915</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 41381</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
