<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv Jendrasikovega manevra na hitrost šprinta s štafetno palico</dc:title><dc:creator>Čehovin,	Urban	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomažin,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Jendrasikov manever</dc:subject><dc:subject>štafetni tek</dc:subject><dc:subject>šprint</dc:subject><dc:subject>hitrost teka</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je bil ugotoviti ali lahko s stiskanjem štafetne palice, ki bi povzročila Jendrasikov manever, povečamo hitrost teka na 15 m z letečim štartom. Jendrasikov manever so preiskovanci izvajali s prijemom štafetne palice na dva načina: (1) s prsti in (2) s pestjo. 
V raziskavi je sodelovalo 7 atletov (6 moških in 1 ženska), njihova povprečna starost je znašala 19,13 ± 1,55 let. Atleti so izvedli šprint na 15 m z letečim štartom brez štafetne palice in z držanjem štafetne palice v pesti in s prsti. V vseh treh pogojih teka smo izmerili: (1) povprečno hitrost teka na 15 m, (2) povprečno frekvenco in (3) dolžino korakov ter (4) čas kontakta faze opore med tekom na 15 m. Velikost stiskanja pesti pa smo spremljali posredno s pomočjo amplitude (RMS) EMG signala m. adductor pollicis. 
Rezultati so pokazali, da so bili teki, kjer so atleti stiskali štafetno palico s prsti značilno hitrejši od tekov brez palice. Razlike med kinematičnimi parametrih pa niso bile statistično značilne. Povezanost med velikostjo EMG amplitude m. adductor policis in hitrostjo teka tudi ni bila značilna. Zato lahko zaključimo, da stiskanje s prsti ni pomemben dejavnik višje hitrosti teka.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-02-13 07:20:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99763</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 20975</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5305777</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
