Prepoznavanje in odziv vzgojiteljev ter strokovnih delavcev na težavno vedenje otrok v predšolskem odbobjuPavli, Neža (Avtor) Zorc-Maver, Darja (Mentor) čustvene in vedenjske težavetežavno vedenjesocialni in čustveni razvojodzivanje na težavno vedenjeV magistrskem delu bom raziskovala, kako vzgojitelji/-ce in strokovni delavci/delavke prepoznavajo težavno vedenje v vrtcu in kako se nanj odzivajo. Teoretičen del bo sestavljen iz predstavitve čustvenih in vedenjskih težav otrok, težavnega vedenja otrok v vrtcu in iz predstavitve možnih odzivov oz. intervencij na težavno vedenje. V Dopolnitvah za delo z otroki z motnjami vedenja in čustvovanja so kot najbolj očitne težave otrok pri vedenju in čustvovanju naštete telesne težave in motnje (motnje hranjenja, izločanja, spanja, težave z dihanjem, alergije in bolečine po telesu), navade in razvade (sesanje prstov, grizenje nohtov, vrtenje las, škripanje z zobni ali motorične navade – t. i. ritmično in samodestruktivno praznjenje, kot so pozibavanje, masturbiranje, tolčenje z rokami, butanje z glavo ob zid ipd.), emocionalni in vedenjski znaki neustrezne prilagoditve (pretirana ali pasivna trma, togotni izbruhi, razdražljivi oz. nevarno agresivni otroci, včasih so takšni otroci tudi cmeravi, pretirano plahi, izražajo številne strahove, ljubosumnost, so težko predvidljivega vedenja, nesmotrno aktivni itd.), težave in motnje kontaktov (samotarstvo, izogibanje vrstnikom, nevključevanje v igre, slabo komuniciranje, strah pred odraslimi, plahost pred vrstniki, promiskuitetni odnos, lahko pa tudi nikoli ali skoraj nikoli ne upoštevajo navodil, dogovorov, opozoril, neprestano nagajajo vrstnikom, izzivajo, grizejo ipd.) (Navodila h kurikulu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, 2003). Nerazumevanje tovrstnih težav in možnih vzrokov za njihov nastanek je predvsem pri vzgojiteljicah pogost pojav. Odnos do težavnega vedenja je še vedno pogosto odklonilen, kar pri otrocih predstavlja še dodatno slabo izkušnjo z odraslimi v okolju. Nepravilen odziv oz. neodzivanje na takšno vedenje pa lahko težave pri otroku še poglablja. V teoretičnem delu bom torej pisala o tem, kateri so varovalni in ogrožajoči dejavniki za pojav težavnega vedenja, na kaj je treba biti pozoren pri pojavu težavnega vedenja pri otroku, katera so tista težavna vedenja, ki jih je treba posebej obravnavati, in na kakšne načine se lahko na določena vedenja odzovemo. V empiričnem delu bom s pomočjo zbiranja podatkov preko intervjujev raziskovala, kako vzgojiteljice in strokovne delavke razumejo pojem čustvene in vedenjske težave, katera vedenja ocenjujejo kot težavna, kako se nanje odzovejo, kje bi potrebovale dodatno podporo in s čim na njihov odnos do problematike vpliva klima vrtca. Vzorec bo sestavljen iz vzgojiteljic, pomočnic vzgojiteljic in strokovnih delavk (izvajalk dodatne strokovne pomoči in svetovalnih delavk). Rezultati, dobljeni z analizo oz. kodiranjem intervjujev, mi bodo v pomoč pri oblikovanju smernic za vzgojiteljice in strokovne delavke, ki se pri delu v vrtcu soočajo s težavnim vedenjem otrok.[N. Pavli]20182018-02-07 03:16:02Magistrsko delo/naloga99592UDK: 373.2:159.922.76-056.49(043.2)COBISS_ID: 11915593sl