Longitudinalna elektrofiziološka študija pri bolnikih z dedno nagnjenostjo h kompresijskim parezam v obdobju več kot 10 letPotočnik, Tanja (Avtor) Leonardis, Lea (Mentor) diplomska delafizioterapijadedna nagnjenost h kompresijskim parezammeritve prevajanj po perifernem živčevjuUvod: Dedna nagnjenost h kompresijskim parezam (HNPP) je avtosomna dominantna periferna nevropatija, za katero so značilne ponavljajoče okvare perifernega živčevja, povezane z izgubo senzorike in mišično šibkostjo, pogosto po manjši poškodbi ali kompresiji na več mestih. Meritve prevajanja po živčevju pri HNPP kažejo na podaljšane čase prevajanja perifernih živcev z rahlo zmanjšano ali normalno hitrostjo prevajanja po motoričnem živcu, lokalizirano (fokalno) upočasnitev na pogostih utesnitvenih mestih in razpršene nepravilnosti vzdolž senzornih živcev. Namen: Želeli smo ugotoviti, ali pride do sprememb vrednosti prevajanja po perifernih živcih pri bolnikih s HNPP po daljšem časovnem obdobju (najmanj 10 let). Pričakovali smo poslabšanje rezultatov EMG preiskave zaradi seštevanja kompresij. Metode dela: Najprej smo pridobili soglasje etične komisije in nato povabili 23 bolnikov s HNPP na meritve prevajanj po perifernem živčevju. Preiskave se je udeležilo 15 bolnikov s HNPP. Izvedli smo meritve prevajanja po medianem, ulnarnem, fibularnem in tibialnem motoričnem živcu ter po medianem, ulnarnem, radialnem, suralnem in superficialnem peronealnem senzoričnem živcu. Podatki, vključeni v končno analizo spremembe motoričnega prevajanja, so bili končni čas prevajanja, amplituda valov M, hitrost prevajanja in latenca F valov vseh štirih motoričnih živcev. Podatki, vključeni v končno analizo spremembe senzoričnega prevajanja, so bili latenca, amplituda in hitrost prevajanja medianega, ulnarnega in suralnega senzoričnega živca. Rezultate smo statistično analizirali s T-testom za odvisne vzorce v programu SPSS. Rezultati: Po analiziranju podatkov motoričnega prevajanja po vseh živcih smo ugotovili statistično pomembno podaljšanje končnega časa prevajanja in podaljšanje latence vala F. Po analiziranju podatkov senzoričnega prevajanja po vseh živcih smo ugotovili statistično pomembno podaljšanje latence in znižanje amplitude nevrograma. Razprava in zaključek: Po primerjavi vrednosti prevajanja po perifernem živčevju v najmanj desetletnem obdobju, lahko trdimo, da pride do poslabšanja rezultatov. Razlika je vidna predvsem pri tistih vrednostih, ki so najbolj odvisne od seštevanja posameznih fokalnih demielinizacij skozi čas. V nadaljevanju bi bilo potrebno za lažjo primerjavo vrednosti za posamezne živce ponovno opraviti meritve čez deset let na sistematičnem pregledu brez akutnega poslabšanja. Tako bi lahko primerjali tudi rezultate za tiste živce, za katere smo imeli premalo podatkov iz prve preiskave. [T. Potočnik]20172018-02-04 07:15:41Diplomsko delo/naloga99578VisID: 81834COBISS_ID: 5391467sl