Merjenje učinkovitosti nabav zdravilVIRŠČEK, ANDREJ (Avtor) Sambt, Jože (Mentor) nabava zdravil v bolnišnicahprimerjava metod merjenja učinkovitosti nabave homogenih izdelkovmetrike agregatne učinkovitostikvantilna metoda agregiranjametoda referenčnega prihrankaZdravila za bolnišnično uporabo predstavljajo naraščajoč zdravstveni izdatek v Sloveniji in svetu. Namen magistrskega dela je nadgraditi obstoječi analitični pristop pri ocenjevanju uspešnosti nakupov zdravil v bolnišnicah in širše v scenarijih, kjer več subjektov kupuje istovrstne izdelke. Temeljni problem pri ocenjevanju učinkovitosti nabave je upoštevanje nakupne količine pri primerjavi vrednosti nabave, kar je pogoj za nepristransko primerjavo deležnikov, ki kupujejo različne količine istovrstnega izdelka, saj je cena izdelka odvisna od količinskega obsega nabave. Drugi problem predstavlja agregiranje metrike učinkovitosti posameznih odločevalskih enot (v nadaljevanju OE) v sklopu večih kategorij. To bi omogočalo relativno primerjavo učinkovitosti nakupov med odločevalskimi enotami pri izbranem naboru kategorij. Tretji problem se nanaša na razvoj metrike, ki bi merila vrednost preplačila v posamezni kategoriji ali sklopu kategorij in s tem podala informacijo o potencialu za izboljšanje procesov nabave. Obstoječe empirične rešitve za temeljni problem izločanja vpliva količine v literaturi slonijo na regresijski analizi (glej Tanner, 2014 in Balut et al., 1991). Ta modelira povprečno vrednost pri dani količini, medtem ko za izračun učinkovitosti potrebujemo informacijo o najnižji doseženi vrednosti. Za ta namen je bilo treba standardno regresijsko analizo ustrezno prilagoditi. Prilagojene regresijske metode in izbrano metodo ovojnice podatkov sem nato preizkusil v simulacijski študiji, kjer sem preveril njihovo učinkovitost -- kako dobro identificirajo neučinkovitost OE v kategoriji in pristranskost -- kako se učinkovitost metode spreminja glede na količinski rang OE v kategoriji. Le razmeroma nepristranska metoda namreč lahko služi za primerjavo učinkovitosti OE. Nato sem razvil lastno metodo agregiranja učinkovitosti, poimenovano kvantilna metoda. Ta rešuje problem relativnega razvrščanja odločevalskih enot v sklopu več kategorij, pri čemer upošteva težavnost doseganja učinkovitosti v posamezni kategoriji. Iz kvantilne metode sem izpeljal metodo referenčnega prihranka. Ta meri prihranek v kategoriji ali sklopu kategorij in za posamezno OE ali sklop OE, pod pogojem doseganja enake kvantilne učinkovitosti kot izbrana referenčna OE. Simulacijske študije so pokazale, da učinkovitost metod za merjenje učinkovitosti strmo raste s številom enot v kategoriji, medtem ko pristranskost pri izbrani metodi merjenja učinkovitosti s številom enot le nekoliko upada. Kljub obsežnemu naboru metod za merjenje učinkovitosti se je tudi najbolj učinkovita in najmanj pristranska izkazala za nedopustno pristransko pri izločanju vpliva količine nabave na vrednost izdelka v spodnjih ter zgornjih količinskih rangih. Ta lastnost uvaja v analizo podatkov omejitve, ki zmanjšujejo moč in povečujejo kompleksnost analize. Omejitve se prenesejo tudi na razvrščanje s kvantilno metodo agregiranja in na metodo referenčnega prihranka. Moja metodološka spoznanja torej omogočajo izločanje vplivov količine iz primerjave vrednosti, vendar za ceno večje kompleksnosti izvedbe analize. Kvantilna metoda je uporabna za nepristransko identifikacijo referenčne bolnišnice, na podlagi katere lahko izračunamo potencialne prihranke ostalih OE z metodo referenčnega prihranka. Podatek o referenčnem prihranku daje primerjanim bolnišnicam realistično informacijo o potencialu za optimizacijo nabavnega procesa.20182018-02-02 10:30:04Magistrsko delo/naloga99567VisID: 40202sl