<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stališča staršev o pomenu usvajanja znanj in veščin pri gospodinjskem izobraževanju</dc:title><dc:creator>Urek,	Vanesa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kostanjevec,	Stojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gospodinjsko izobraževanje</dc:subject><dc:description>Gospodinjsko izobraževanje ima pomembno vlogo pri izboljšanju kakovosti življenja posameznika in družine. Gospodinjska pismenost je ena izmed strategij, ki lahko pomaga pri oblikovanju bolj zdravih, produktivnih in ustvarjalnih posameznikov, ki si prizadevajo za trajnostno kakovost življenja. Starši se strinjajo, da so vsebine gospodinjstva zelo pomembne za vsakdanje življenje, da otroci pri gospodinjstvu dobijo pomembna znanja, ki izboljšajo kakovost življenja posameznika. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšna so stališča staršev glede njihovega zaznavanja potreb in odnosa do gospodinjskega izobraževanja. Podatke sem pridobila v kvalitativni raziskavi z intervjuvanjem staršev. V raziskavo je bilo vključenih šest staršev (5 mater in 1 oče) otrok, ki so obiskovali osnovno in srednjo šolo ter fakulteto. Pri raziskovanju sem uporabila deskriptivno raziskovalno metodo, raziskava je bila kvalitativna, uporabljena je bila tehnika intervjuja. 

Rezultati raziskave so pokazali, da se staršem zdi pomembno, da otrok do konca osnovne šole pridobi splošna znanja in veščine, ki bi mu omogočala kakovostno življenje v družini in družbi. Prednost se daje predmetom, ki ponujajo vsebine in znanja, ki so pomembni za nadaljnje šolanje. Poleg pomembnih usvojenih znanj in veščin z različnih strokovnih področij pa starši menijo, da naj bi bil otrok ob koncu osnovne šole tudi gospodinjsko pismen. Starši so izpostavili pismenost na prehranskem, finančnem, zdravstvenem in okoljskem področju. Starši vidijo potrebo, da bi se tudi v program šole vključevale vsebine in dejavnosti, s katerimi bi dosegli cilje, povezane s pridobivanjem znanj in veščin. V primeru, da za to poskrbi šola, se jim zdi pomembno, da v domačem okolju otroke spodbujajo k uporabi v šoli usvojenih znanj in veščin. Vzroke za manjšo gospodinjsko pismenost otrok starši vidijo predvsem v načinu družinskega življenja. Službene obveznosti staršev in številne obveznosti otrok vplivajo na to, da se družine pogosto srečujejo s problemom upravljanja s časom, ki je namenjen družinskemu življenju. Starši vidijo pomen gospodinjstva zlasti v tem, da posameznik z ustreznimi znanji in usvojenimi veščinami lahko vpliva na kakovost življenja, ki mu omogoča, da zaživi odgovorno in samostojno. Poudarili so pomen razvijanja socialnih veščin, kar je pomembno za kakovostno življenje. Rezultati raziskave so pokazali, da so starši naklonjeni vključevanju gospodinjskih vsebin v predmetnik osnovne šole. 
Poudarjajo, da bi se vsebine lahko obravnavale v vseh vzgojno-izobraževalnih obdobjih. Ocenjujem, da je treba pri načrtovanju ciljev in vsebin gospodinjskega izobraževanja upoštevati potrebe posameznika in družbe, ki se kažejo tudi v rezultatih magistrskega dela.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-01-31 05:11:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99532</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11907657</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
