<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Karakterizacija dolomita psevdoziljske formacije v okolici Zagorja ob Savi</dc:title><dc:creator>Možina,	Cvetka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jarc,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: dolomit</dc:subject><dc:subject>SEM/EDS</dc:subject><dc:subject>geokemija</dc:subject><dc:subject>Zagorje ob Savi.</dc:subject><dc:description>V zgornjem delu tako imenovane psevdoziljske formacije nastopa dolomit zgornjetriasne starosti. Vzorčevalno območje dolomita se nahaja ob cestnem odseku Sveta Planina – Klek v okolici Zagorja ob Savi. Vzorcem masivnega zgornjetriasnega dolomita smo določili mineralno in geokemično sestavo. 
Mineralno sestavo vzorcev smo določili z optično mikroskopijo, z vrstično elektronsko mikroskopijo v kombinaciji z energijsko disperzijsko spektroskopijo rentgenskih žarkov (SEM/EDS) in z metodo rentgenske difrakcije (XRD). Geokemično sestavo smo vzorcem določili s prenosnim rentgenskim fluorescenčnim analizatorjem (XRF).
Mineralna sestava vseh desetih vzorcev dolomita je zelo podobna. Prevladuje dolomit, v večini vzorcev ga je nad 98 %, med akcesornimi minerali prevladujejo temni nepresevni minerali in sljude (muskovit). Prav tako smo pri analizi z optično mikroskopijo v vzorcih opazili kremen in glinence. Da v vseh vzorcih prevladuje dolomit, je potrdila tudi analiza z rentgensko difrakcijo (XRD). V dveh vzorcih  je poleg dolomita pokazala še zelo majhno količino glinenih mineralov.
Z analizo SEM/EDS smo v vzorcih preiskovali akcesorne minerale. V vseh vzorcih se pojavijo minerali apatitove skupine (najverjetneje fluorapatit). Železovi oksidi/hidroksidi so bili prisotni v skoraj vseh vzorcih, razen v enem. Pirit smo določili v skoraj vseh vzorcih, nismo ga zasledili le v dveh vzorcih. V nekaterih vzorcih smo zasledili še titanov oksid (najverjetneje rutil), sfalerit s povečano vsebnostjo kadmija, fluorit, sljude, kalcit, glinence in cirkon z manjšo vsebnostjo urana. Glinene minerale, halkopirit s povečano vsebnostjo arzena, kadmija in cinka, manganov oksid s povečano količino kobalta, niklja, bakra in cinka ter greenockit smo našli le v posameznih vzorcih.
Geokemijska analiza vzorcev z metodo XRF je pokazala, da v obeh analiziranih vzorcih prevladujeta MgO (približno 20 %) in CaO (približno 30 %). V vzorcih so v zelo majhnih količinah (&lt;1 %) prisotni še SiO₂, Fe₂O₃ in Sr, ostali oksidi in prvine so pod mejo detekcije.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-01-27 07:15:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99488</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 59925</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1389918</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
