Konceptualizacija transferja med učiteljem in učencemKrajnc, Zala (Avtor) Krek, Janez (Mentor) transferMagistrsko delo v teoretski raziskavi obravnava konceptualizacijo transferja med učiteljem in učencem, izhajajoč iz spoznanj, ki jih je o transfernem razmerju med analitikom in analizantom prinesla psihoanaliza. V delu pokažemo, zakaj vznikne transfer, kako se vzpostavi transferni odnos med analitikom in analizantom ter med učiteljem in učencem, kaj je skupnega ter kaj različnega psihoanalizi in vzgoji. Sprašujemo se, ali so oziroma kako so izbrani teoretiki s področja filozofije edukacije obravnavali odnos, ki ga psihoanaliza tematizira s konceptom transferja, in kako naj analitik in učitelj odkrivata nezavedne procese, ki vplivajo na procese analize oz. vzgoje in izobraževanja. V prvem delu je opredeljen koncept transferja pri Freudu, Lacanu in nekaterih drugih psihoanalitikih, v drugem, pedagoškem delu pa pojasnjujemo konceptualizacijo transferja med učiteljem in učencem. V raziskavi ugotavljamo, da med pojmom očeta v psihoanalizi in pojavom transferja obstaja povezava. Transfer med učiteljem in učencem vznikne, ko učitelj zasede mesto »očetovske instance«, mesto v strukturi govorice, ki omogoča prenos simbolnega Zakona. Po Lacanu je to mesto Ideala jaza, ki predstavlja točko simbolne identifikacije. Simbolna identifikacija je pomemben proces, preko katerega učenec ponotranji pravila oz. simbolni Zakon, učitelju pa omogoči, da preko pri učencu ponotranjenih družbenih norm vzgojno vpliva na učenca. Šele uspešna realizacija omenjenega procesa je pogoj za vzpostavitev avtonomije, odgovornosti in svobode, ki so povezani z osebnostnim razvojem posameznika. Transfer je povezan tudi z vednostjo, kar Lacan tematizira s konceptom »subjekta, za katerega se predpostavlja, da ve«; učitelj bo pri poučevanju uspešen, če bo zasedel to mesto. Zaradi predpostavke, da ima učitelj vednost, se učitelj učencu kaže kot ljubezni vreden, kar pri učencu vzpostavlja željo po znanju in učenju. Ugotavljamo, da mora učitelj nujno analizirati svoja vzgojna dejanja oz. jih reflektirati. Vendar pa refleksija ravnanj z vidika »zavesti« velikokrat ni dovolj. Magistrsko delo zastavlja vprašanje, ali oziroma kako naj bi učitelj reflektiral nezavedna vodila lastnih ravnanj, kar je nenazadnje vprašanje o osebni analizi učiteljev, ki kot individualna osebna odločitev ostaja odprt problem. V tej točki z opravljeno raziskavo učitelje opozarjamo na vzajemne vplive nezavednega pri procesih vzgoje in izobraževanja ter jih ozaveščamo o pomembnosti odkrivanja lastnega nezavednega.[Z. Krajnc]20172018-01-24 03:01:15Magistrsko delo/naloga99404UDK: 37.01(043.2)COBISS_ID: 11899721sl