<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prehranska tveganja pri ambulantno zdravljenih pacientih s kompleksno rano</dc:title><dc:creator>Božnar,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pađen,	Ljubiša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Birk Tot,	Karin	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kompleksna rana</dc:subject><dc:subject>kronična rana</dc:subject><dc:subject>prehranska ogroženost</dc:subject><dc:subject>malnutricija</dc:subject><dc:subject>vprašalnik Mini Nutritional Assessment (MNA)</dc:subject><dc:description>Uvod: Kompleksna rana je rana, ki se ne zaceli v štirih do osmih tednih. Poleg drugih dejavnikov pomembno na proces celjenja vpliva tudi splošna prehranjenost telesa. Študije ugotavljajo, da je ta slaba in so pacienti pogosto podhranjeni. Pri obravnavi pacientov s kompleksnimi ranami moramo ocenjevati in spremljati prehransko ogroženost ter poznati prehranske intervencije. Namen: S pomočjo tabele za ocenjevanje prehranske ogroženosti MNA – Mini Nutritional Assessment, želimo ugotoviti, kakšna so prehranska tveganja ambulantno zdravljenih pacientov s kompleksno rano.  Metode: Izvedli smo retrospektivno študijo, v katero je bilo vključenih  100 ambulantno obravnavanih pacientov s kompleksno rano. Podatki so bili zbrani s pomočjo prehranske anamneze, ocenitvene tabele prehranske ogroženosti Mini Nutritional Assessment in s pomočjo antropometričnih meritev. Rezultati: Povprečna starost vključenih v raziskavo je 68,74 let, kar 75 odstotkov je starejših od 60 let. Študija je pokazala, da jih ima 20 odstotkov indeks telesne mase pod 23, preostalih 80 odstotkov pa nad 23. Rezultati kažejo, da je 30 pacientov v zadnjih mesecih izgubilo več kot 3 kg telesne mase, 24 pa jih je izgubilo 1 do 3 kg. Ugotovili smo, da je podhranjenih 10 odstotkov pacientov, pri 39 odstotkih pacientov smo opazili tveganje za nastanek podhranjenosti, preostalih 51 odstotkov pa ni prehransko ogroženih. Razprava in sklep: Kljub številnim študijam, ki poudarjajo pomen prehranjenosti in opozarjajo na podhranjenost bolnikov z ranami, je še vedno veliko pacientov podhranjenih. Kot učinkovita ukrepa vidimo uvedbo rutinskega prehranskega presejanja in vključevanje prehranskih strokovnjakov v tim, ki obravnava paciente s kompleksnimi ranami. K višji stopnji samooskrbe in boljši kakovosti življenja teh pacientov pa bi veliko pripomogla tudi učinkovita zdravstvena vzgoja, ki bi bila povezana s primarnim nivojem zdravstvenega varstva.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2018-01-10 07:15:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99260</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 81765</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5380971</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
