<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Fonološki opis krajevnega govora Vrha pri Boštanju</dc:title><dc:creator>Mrvič,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smole,	Vera	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>slovenska narečja</dc:subject><dc:subject>posavsko narečje</dc:subject><dc:subject>sevniško-krško podnarečje</dc:subject><dc:subject>Vrh pri Boštanju</dc:subject><dc:subject>fonetika</dc:subject><dc:subject>fonološki opis</dc:subject><dc:subject>karajevni govor</dc:subject><dc:subject>diplomsko delo</dc:subject><dc:description>Ta naloga predstavlja fonološki opis krajevnega govora Vrha pri Boštanju, majhne vasi v bližini večjega naselja Boštanj in mesta Sevnica v Posavju, ki spada v posavsko narečje slovenskega jezika. V prvem delu določi in pojasni najvplivnejše zunajjezikovne dejavnike (zemljepisne, zgodovinske in družbenopolitične), ki so prispevali k premestitvi posavskega narečja iz dolenjske v štajersko narečno skupino, kar pomeni, da je skozi njegov razvoj prišlo do mešanja starejših dolenjskih in mlajših štajerskih narečnih potez. Ker se te še niso ustalile, ta govor danes uvrščamo v skupino mešanih krajevnih govorov. Sam fonološki opis zajema obravnavi s sinhronega in diahronega zornega kota. Z opisnojezikoslovnega vidika so določeni inventar in distribucija samoglasnikov, soglasnikov in prozodemov. Z zgodovinskojezikoslovnega vidika je določen izvor posameznih elementov, kar omogoča sprejemanje opisanega fonološkega sistema v širšem kontekstu slovenskega jezika in njegove velike narečne raznolikosti.</dc:description><dc:publisher>[R. Mrvič]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2018-01-08 14:44:57</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99217</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 811.163.6'282'34(497.4Vrh pri Boštanju)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 65532770</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
