Uporaba časovne serije satelitskih posnetkov za ugotavljanje sušnega stresa na izbrani poljščini v PrekmurjuVertačnik, Maruša (Avtor) Glavan, Matjaž (Mentor) Oštir, Krištof (Komentor) daljinsko zaznavanjeSentinel-2NDVIsušakoruzaUporaba posnetkov daljinskega zaznavanja pri spremljanju suše predstavlja veliko prednost pri zaznavanju posledic suše na rastlinstvu, saj omogoča merjenja in opazovanja v časovnem nizu. Z visokoločljivimi satelitskimi posnetki satelita Sentinel-2 smo v letih 2016 in 2017 spremljali rast in razvoj izbrane poljščine koruze. Raziskovalno območje so bile kmetijske površine v okolici Murske Sobote. Zanimalo nas je, ali lahko z izračunom vegetacijskega indeksa NDVI opazimo spremembe v posevku koruze, ki je bila izpostavljena različnim biotskim in abiotskim stresom. Hkrati smo želeli ugotoviti, če se pri tem vizualno stanje posevka razlikuje od stanja ocenjenega s satelitskimi posnetki. V raziskavo smo vključili njive, posejane s koruzo, na težkih in lahkih tleh. Del njiv je bil namakan, del pa izpostavljen naravnim padavinskim razmeram. Rezultati so pokazali, da indeks NDVI odraža vodni stres vegetacije, ki se izrazi kot rumenenje in sušenje listov. V začetnih znakih pomanjkanja vode se stanje rastlin na terenu razlikuje od satelitskih posnetkov. Indeks NDVI je na namakanih tleh na vrhuncu rastne dobe statistično značilno večji kot na nenamakanih tleh. Namakanje ima torej vpliv na večanje indeksa, kar odraža vegetacijo v boljši kondiciji. Če primerjamo vpliv teksture tal na vrednosti indeksa, so težka tla sposobna dlje časa zadržati vodo. To vpliva na boljše stanje vegetacije v fazi pospešene rasti in razvoja listov. Ob koncu rastne dobe statistična analiza pokaže večji indeks za lahka namakana tla v primerjavi s težkimi, kar se je odrazilo tudi z meritvami pridelka.[M. Vertačnik]20172017-12-24 07:16:37Magistrsko delo/naloga99156UDK: 631.671:581.5:633.15:528.87(043.2)VisID: 150670COBISS_ID: 8896121sl