<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ugotavljanje ustreznosti različnih načinov čiščenja izcednih vod odlagališča nenevarnih komunalnih odpadkov s primerjavo stroškov</dc:title><dc:creator>Martinčič,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Griessler Bulc,	Tjaša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ferfila,	Nevenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>odlagališče nenevarnih komunalnih odpadkov</dc:subject><dc:subject>izcedne vode</dc:subject><dc:subject>obvladovanje tveganj</dc:subject><dc:subject>zakonodaja</dc:subject><dc:subject>zdravje</dc:subject><dc:subject>okolje</dc:subject><dc:description>Uvod: Izcedne vode predstavljajo enega izmed produktov odlagališč komunalnih in drugih odpadkov. Ravnanje z njimi je izrednega pomena za okolje, hkrati pa predstavlja velik del stroškov za upravljavca. Namen: Želeli smo poiskati nabor potencialno uporabnih tehnologij, ki so že dovolj raziskane, da bi jih lahko uporabili pri obravnavi izcednih vod izbranega odlagališča. Hkrati smo želeli prikazati stroškovno oceno oz. primerjavo tehnologij, ki se na izbranem odlagališču že uporabljajo, bi se lahko uporabljale in se uporabljajo na podobnih odlagališčih. Metode dela: Pregledali smo postopke in tehnologije, ki se uporabljajo v Sloveniji in po svetu, za čiščenje izcednih vod pred izpustom v okolje. Na podlagi podatkov trajnega opazovanja (t. i. monitoringa) izcednih vod izbranega odlagališča nenevarnih komunalnih odpadkov smo med naborom nekaterih potencialno uporabnih tehnologij določili združljivo skupino tistih, ki bi bile najbolj primerne za čiščenje teh vod. Rezultati: Pri pregledu podatkov o izcednih vodah v obdobju med letoma 2007 in 2016 (10 let) smo pri posameznih monitoringih ugotovili, da koncentracije kroma, sulfida, niklja in skupne vsote detergentov ne ustrezajo zakonsko določenim vrednostim za izpust v površinski vodotok. Z raziskavo smo ugotovili, da vpliva obdelave mešanih komunalnih odpadkov, ki se je začelo izvajati z začetkom leta 2016, na kakovost in količino izcedne vode ni mogoče ustrezno ovrednotiti, saj je obdobje dveh let (od januarja 2016) mehansko biološke obdelave odpadkov prekratko za ugotavljanje razlike med kakovostjo izcednih vod pred in po obdelavi odpadkov. Razprava in zaključek: Trenutne tehnologije, ki so potencialno uporabne za čiščenje izcednih vod odlagališča nenevarnih komunalnih odpadkov, ne ponujajo samostojne celovite rešitve. Zato smo predlagali tehnologije oz. kombinacije teh, ki bi lahko zadostile okoljskim zahtevam, zahtevam področne zakonodaje in željam upravljavca odlagališča po učinkoviti, trajni in stroškovno sprejemljivi rešitvi. Predlagani tehnologiji sta recirkulacija ter reverzna osmoza v kombinaciji s fizikalno kemičnimi tehnologijami.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-12-24 07:15:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99141</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 81757</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5384299</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
