<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Količina in kakovost pridelka cepljenih rastlin paprike (Capsicum annum L. var. grossum), gojenih v rastlinjaku</dc:title><dc:creator>Svetek,	Klaudija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacjan Maršić,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zelenjava</dc:subject><dc:subject>paprika</dc:subject><dc:subject>Capsicum annuum</dc:subject><dc:subject>zavarovan prostor</dc:subject><dc:subject>cepljenje</dc:subject><dc:subject>pridelek</dc:subject><dc:description>Gojenje plodovk s cepljenimi sadikami je primerno predvsem tam, kjer talne okužbe zmanjšujejo pridelek gojenih rastlin ali so rastline podvržene drugim vrstam stresa (neprimerna temperatura, suša, zasoljena tla). Cepljenke imajo v večini primerov večji pridelek, zaradi močnejšega in bolje razvitega koreninskega sistema. Pri cepljenju nikoli ne vemo ali bosta podlaga in cepič skladna in ali bo temu primerno večji oz. kakovostnejši pridelek. V raziskavi smo primerjali rast in razvoj ter pridelek cepljenih in necepljenih rastlin paprike. V poskus, ki smo ga zasnovali v letu 2014, smo vključili 4 hibridne sorte paprik tipa babura ('Ramona F1', 'Bobita F1', 'Red knight F1' in 'AL65059 F1' in podlago 'Scarface'. Cepljenje je bilo izvedeno 49 dni po sajenju n uspešno cepljene rastline smo presadili v rastlinjak na laboratorijsko polje Biotehniške fakultete. Poskus smo zasnovali v treh ponovitvah, v posamezni ponovitvi so bile posajene 4 rastline. Rastline smo v času rasti oskrbovali z vodo in hranili, v juliju pa začeli s pobiranjem in meritvami plodov. Stehtali in prešteli smo plodove na rastlino in povprečnemu plodu izmerili maso, debelino perikarpa in vsebnost sladkorjev. Na koncu poskusa v novembru smo izmerili končno velikost rastline in maso rastlin s koreninami vred. Pridelek plodov na rastlino je bil večji pri cepljenih rastlinah paprike (od 24 t/ha do 33 t/ha), glede na necepljene rastline (22 t/ha-26 t/ha),kot tudi povprečno število plodov na rastlino, le pri sorti 'Red knight F1' smo dobili obraten rezultat (24 t/ha pri cepljenih in 26 t/ha pri necepljenih rastlinah). Najdaljše plodove je imela sorta 'Ramona F1' (pri cepljenih rastlinah 8,9 cm in necepljenih rastlinah 8,5 cm), najkrajše pa sorta 'AL65059 F1' (cepljene rastline 7,1cm in necepljene rastline 6,7cm). Najširše plodove smo zabeležili pri sorti 'Red knight F1' (7,2 cm pri cepljenih in necepljenih rastlinah), kot tudi največ skupnih topnih snovi so vsebovali plodovi te sorte pri necepljenih rastlinah (7,6 ˚Brix), najmanj pa plodovi sorte 'Bobita F1' pri obeh tehnikah (cepljene rastline 4,2 ˚Brix in pri necepljenih 4,4 ˚Brix). Poskus smo zaključili 27.10.2014.</dc:description><dc:publisher>[K. Svetek]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-12-24 07:15:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99138</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 635.649:631.541:631.559(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 150655</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8893561</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
