<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prisotnost svojcev med kardiopulmonalnim oživljanjem odraslega pacienta</dc:title><dc:creator>Djurić,	Duška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Buček Hajdarevič,	Irena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>k pacientu in svojcem usmerjana zdravstvena oskrba</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>kardiopulmonalno oživljanje</dc:subject><dc:subject>etične dileme</dc:subject><dc:subject>stališča</dc:subject><dc:description>Uvod: Koncept prisotnosti družine se uporablja pri pacientih vseh starosti in v vseh okoljih zdravstvene oskrbe, tudi v urgentni oskrbi in pri oživljanju pacienta v bolnišnici. Številne profesionalne organizacije in najnovejše smernice za oživljanje priporočajo, naj bodo svojci povabljeni h kardiopulmonalnemu oživljanju. Namen: Namen diplomskega dela je na teoretični ravni prestaviti prisotnost svojcev pri kardiopulmonalnem oživljanju odraslega pacienta. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Opravljen je bil sistematičen pregled strokovne in znanstvene literature v angleškem in slovenskem jeziku z naslednjimi omejitvami: zadetki s polnim besedilom, znanstvene in strokovne recenzirane revije, časovno obdobje med leti 2010 in 2017. Razprava in zaključek: Svojci želijo biti povsod po svetu prisotni pri kardiopulmonalnem oživljanju, pri čemer pa se soočajo s številnimi ovirami, med katerimi je največja nasprotovanje zdravstvenih delavcev. Izkušnje in stališča do prisotnosti svojcev pacienta med kardiopulmonalnim oživljanjem se v tujini razlikujejo med svojci, pacienti in različnimi zdravstvenimi strokovnjaki. Najbolj prisotnosti svojcev nasprotujejo zdravniki, manj medicinske sestre, najmanj pa svojci in pacienti. V Sloveniji so stališča do prisotnosti svojcev pri kardiopulmonalnem oživljanju raziskali le zdravstveni reševalci, ki se s tem večinoma ne strinjajo. V slovenskih bolnišnicah je prisotnost svojcev pri kardiopulmonalnem oživljanju redka. Za svojce skrbijo predvsem medicinske sestre, ki ravnajo po občutku in izkušnjah, opirajo se na formalno pridobljeno znanje. Vodstva bolnišnic bi morala razmisliti o ustreznih navodilih za delo in tudi o ustreznosti prostorov za izvajanje kardipulmonalnega oživljanja. Tema je primerna za dodatek teoretičnim vsebinam izobraževanja o kardipulmonalnem oživljanju ter podlaga za raziskovanje v zdravstveni negi v prihodnosti.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-12-23 07:15:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99057</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 81752</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5381483</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
