<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zapadli in plavni les v vodotokih</dc:title><dc:creator>Zakotnik,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mikoš,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rusjan,	Simon	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>plavje</dc:subject><dc:subject>lesno plavje</dc:subject><dc:subject>rečna morfologija</dc:subject><dc:subject>zajezba</dc:subject><dc:subject>nastanek tolmunov</dc:subject><dc:subject>poplavna varnost</dc:subject><dc:subject>rečna erozija</dc:subject><dc:subject>urejanje hudournikov</dc:subject><dc:subject>hudourništvo</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo obravnavali problematiko zapadlega in plavnega lesa v vodotokih in obvodnem prostoru ter njegov vpliv na naravne procese. Najpogosteje se lesno plavje preučuje z vidika sovplivanja na poplavno ogroženost, v novejšem času pa se raziskuje tudi geomorfološke in ekološke vplive na vodotoke. Problematika plavnega lesa je izpostavljena v vodotokih z gozdnim zaledjem in na območjih erozijskih žarišč. Zaradi zapadlega in plavnega lesa v vodotoku se spreminjajo pretočne razmere, povečata se poplavna ogroženost in odlaganje sedimentov, pojavlja se nenadzorovano širjenje struge, dvigne se niveleta dna, prihaja do zamašitev premostitev in prepustov ter posledično do njihovih poškodb in rušitve, zmanjšuje se uporabna prostornina zadrževalnikov in akumulacij hidroelektrarn … Upravljanje s plavnim lesom temelji na poznavanju vzrokov nastanka, virov, dinamike, količine, premeščanja in odlaganja. Za izračun dinamike se uporabljajo empirične enačbe, razvite z laboratorijskimi poskusi in nadgrajene z opazovanji v naravi. Tveganja zaradi zapadlega in plavnega lesa v vodotokih preventivno zmanjšamo s skladno namensko rabo prostora, z ustreznim gospodarjenjem z gozdovi, s pravilnim umeščanjem in dimenzioniranjem javne infrastrukture, ozaveščanjem javnosti ter z gradnjo zadrževalnih objektov, preusmerjanjem in odstranjevanjem plavnega lesa. Plavni les ima tudi nekatere ekološke funkcije (ugoden vpliv na stabilnost struge zaradi zmanjševanja hitrosti in strižnih sil vode, nastajanje tolmunov), kar izboljšuje razmere za vodne in obvodne organizme. Ugotavljamo, da je potrebno ob vse pogostejših vremenskih ujmah problematiko plavnega in zapadlega lesa enakovredno uvrstiti v upravljanje vodotokov. Za zmanjševanje ogroženosti zaradi lesnega plavja sta potrebna interdisciplinarni pristop in sodelovanje pri poglabljanju znanja, načrtovalskih in izvedbenih aktivnostih.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-12-21 07:15:58</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99019</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 129841</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
