Korupcija z vidika kazenske zakonodajeMiškec, Alenka (Avtor) Jakulin, Vid (Mentor) kazensko pravokaznivo dejanjekorupcijapodkupovanjepolicijatožilstvosodna praksaKomisija za preprečevanje korupcijeKazenski zakonikDefiniciji korupcije, ki pravi, gre za »zlorabo položaja ali kršitev dolžnega ravnanja za pridobitev koristi zase ali za drugega«, v Kazenskem zakoniku Slovenije ustreza deset kaznivih dejanj. Slovenija ima po mnenju nekaterih dobro urejeno protikorupcijsko zakonodajo, saj se številne tranzicijske države v svojih nacionalnih ureditvah zgledujejo po našem modelu. Spet drugi pa menijo, da gre za povprečno ureditev in poudarjajo nekatere slabosti. Med njimi bi lahko izpostavili preohlapno definirane znake kaznivih dejanj, nedoslednosti glede razlikovanja med pasivnim in aktivnim podkupovanjem in predvidenih kazni ter zahteva po relativno visoki kvalificirani krivdi storilca: direktni obarvani naklep. Analiza dela organov pregona in delno sodišč pokaže, da je njihovo delovanje na področju boja proti korupciji v zadnjih petih letih uspešnejše kot pred desetletjem, vendar po drugi strani javnomnenjske analize temu ne pritrjujejo. Indeks percepcije korupcije v javnosti namreč kaže, da Slovenija v boju proti korupciji ne napreduje. Raziskave kažejo, da ljudje ne opažajo nobenih sprememb na bolje in menijo, da je korupcija najbolj navzoča v državnem zboru in med vladnimi uradniki ter dvomijo o uspehu državljanov v boju proti korupciji. Boj proti korupciji je boj na dolgi rok, najpomembnejše orožje proti korupciji je ozaveščanje. Ukrepi na kratki rok pa po predlogu Vlade RS predvidevajo: ozaveščanje, nadzorne mehanizme nad javnimi financami, transparentno, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev ter pripravo predpisov in vodenje postopkov.20172017-12-21 07:15:08Magistrsko delo/naloga99013VisID: 78796COBISS_ID: 15987537sl