Umestitev zagovornika otrokovih pravic v zakonodajoKranjc, Maša (Avtor) Novak, Barbara (Mentor) Zagovornik otrokovih pravicPilotni projekt Zagovornik – glas otrokaVaruh človekovih pravicUmestitev zagovorništva v zakonodajoKonvencija o otrokovih pravicahEvropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravicV skladu z nacionalnimi in mednarodnimi pravnimi podlagami imajo otroci pravico do posebnega varstva in skrbi (Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ustava Republike Slovenije, Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic, Konvencija o otrokovih pravicah). To velja tudi za postopke, ki zadevajo otroka, kjer mora država zagotoviti, da se njegov interes postavi v ospredje in da je obravnavan kot samostojen nosilec pravic, s čimer se okrepi njegov položaj v postopku. Odrasli so obvezani, da mnenje otrok jemljejo resno (pri čemer je to načelo podrejeno upoštevanju otrokovega najboljšega interesa). Otrokom je tako omogočeno, da so obravnavani kot posamezniki, ki so sposobni oblikovati in izražati svoje mnenje, sodelovati v postopkih odločanja in vplivati na rešitve. Zahteva, da je treba v okviru otrokove koristi upoštevati tudi otrokovo voljo, pa ne pomeni, da se moramo nujno ravnati po otrokovi volji. Koliko bomo to voljo upoštevali, je odvisno zlasti od pomembnosti zadeve in otrokove zrelosti. Namen ustanovitve instituta zagovornika je zagotovitev ustrezne moči otroka v postopku, ga postaviti v vlogo subjekta in mu priznati vse pravice, ki mu gredo. Otrok mora biti seznanjen z vsemi informacijami. Otrok pogosto težko sam izrazi svoje mnenje, zato mu mora biti na voljo oseba, ki ga razume ter mu pomaga izraziti in uveljaviti svoje mnenje. Pri tem mora biti otrok seznanjen s pomenom postopka in možnimi posledicami odločitev v tem postopku. Projekt Zagovornik – glas otroka je bil večleten pilotni projekt, ki ga je izvajal Varuh človekovih pravic RS v partnerskem sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti od leta 2007. Zagovorništvo otrok v Sloveniji je tako potekalo v okviru projekta in do septembra letos ni bilo pravno formalno urejeno, kar je vplivalo na uspešnost in učinkovitost izvajanja procesov. Sicer obstaja že kar nekaj zakonsko urejenih institutov za uveljavljanje koristi otroka, vendar ima vsak od njih nekaj pomanjkljivosti. Dodelana in domišljena oblika pilotnega projekta Zagovornik – glas otroka lahko privede do oblike pomoči otroku, ki je objektivno dovršena v smislu, da je na enem mestu, z enim institutom, za otroka poskrbljeno v celoti oz. je korist otroka v celoti izpolnjena. Projekt Zagovornik – glas otroka je bil torej potreben nujne nadgradnje v smislu formalnopravne uveljavitve. Maja 2017 je bil na seji Vlade Republike Slovenije obravnavan Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic, kjer je urejeno tudi zagovorništvo otrok. Z zakonom se je želel formalizirati projekt Zagovornik – glas otroka v skladu s sklepom Državnega zbora Republike Slovenije, ki je sprejel priporočilo Varuha v letnem poročilu za leto 2015, naj vlogo in naloge zagovornika otrokovih pravic natančneje določi dopolnitev Zakona o varuhu človekovih pravic. Izvajanje pilotnega projekta, ki se je začelo leta 2007, je pokazalo, da je treba vsebino in namen zagovorništva definirati z zakonom, saj bodo le v tem primeru zagovorniki lahko pomagali uresničiti eno temeljnih otrokovih pravic, ki je bila do sedaj več ali manj prepuščena posameznim organom, ki so vodili različne postopke. Zakon o dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic, kjer je urejeno tudi zagovorništvo otrok, je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na seji 20. septembra 2017.20172017-12-19 07:15:24Magistrsko delo/naloga98997VisID: 78783COBISS_ID: 15940945sl