<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Navidezni idealni stek v teoriji in praksi</dc:title><dc:creator>Andolšek,	Andraž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakulin,	Vid	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kaznivo dejanje</dc:subject><dc:subject>sodna praksa</dc:subject><dc:subject>kazenskopravna teorija</dc:subject><dc:subject>enotnost dejanja</dc:subject><dc:subject>stek kaznivih dejanj</dc:subject><dc:subject>navidezni idealni stek</dc:subject><dc:subject>odnos specialnosti</dc:subject><dc:subject>odnos subsidiarnosti</dc:subject><dc:subject>odnos konsumpcije</dc:subject><dc:subject>metoda inkluzije</dc:subject><dc:description>Naslovni institut predmetne magistrske naloge zakonsko ni urejen, temveč sta ga razvili in oblikovali kazenskopravna teorija in sodna praksa. Gre za situacijo, ko storilec z enim ravnanjem izpolni zakonske znake dveh ali več kaznivih dejanj. Pri tem se postavi vprašanje, ali je kaznovanje za vsa formalno uresničena kazniva dejanja tudi materialnopravno upravičeno. 

Storilec pri navideznem idealnem steku sicer res izpolni zakonske znake dveh ali več kaznivih dejanj, vendar na koncu odgovarja le za eno kaznivo dejanje. Med formalno uresničenimi kaznivimi dejanji se tako vzpostavi odnos navideznosti. V zvezi s tem so se v kazenskopravni teoriji oblikovali trije temeljni odnosi med kaznivimi dejanji, in sicer odnos specialnosti, odnos subsidiarnosti in odnos konsumpcije. Pri odnosu specialnosti izhajamo iz medsebojne primerjave dveh ali več kaznivih dejanj, pri čemer eno izmed kaznivih dejanj vsebuje enega ali več zakonskih znakov, ki so ožji, širši ali drugačni ter posledično konkretizirajo splošnejšo določbo. Pri odnosu subsidiarnosti je eno kaznivo dejanje le predhodna faza drugega kaznivega dejanja, pri čemer razmejitev med kaznivima dejanjema temelji na pravilu »lex primaria derogat legi subsidiariae«. Odnos konsumpcije med kaznivimi dejanji pa je podan, kadar se z logičnim primerjanjem zakonskih znakov kaznivih dejanj v steku na abstraktni ravni presoje ugotovi, da je kriminalna količina enega kaznivega dejanja vsebovana v kriminalni količini drugega.

Magistrska naloga podrobneje obdela posamezne odnose med kaznivimi dejanji ter s pomočjo relevantne sodne prakse ponazori pojavnost in uporabo instituta navideznega idealnega steka v praksi. Hkrati so predstavljeni tudi različni pogledi domačih in tujih kazenskopravnih teoretikov na naslovni institut.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-12-08 07:15:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98583</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 78745</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 15908945</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
