Pomenska analiza neosemantemovSkočir, Simona (Avtor) Štumberger, Saška (Mentor) slovenščinasamostalnikleksikografijasemantikaleksikanovejša leksikaneosemantembolonjski magisterijiMagistrsko delo v teoretičnem delu povzema teorijo večpomenskosti A. Vidovič Muha, ki jo dopolnjujejo spoznanja J. Snoj. Predstavljeni so pomeni leksemov, vrste pomenskih prenosov (neposredno in posredno motivirana večpomenskost), izpostavljen je predvsem metaforični pomenski prenos. Ker neosemantemi spadajo v novejšo slovensko leksiko, je le-ta natančneje definirana v nadaljevanju. Gradivo za izpisovanje obravnavanih pomenov leksemov predstavljajo trije slovarji (starejša in novejša izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika kot največja enojezična slovarja knjižne slovenščine ter Slovar novejšega besedja, v katerem je zbrana novejša leksika), ki so prav tako predstavljeni v prvem delu naloge. Naloga torej obravnava pomene neosemantemov iz Slovarja novejšega besedja v primerjavi s pomeni v starejši in novejši izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Izbranih je bilo 50 leksemov, ki so v Slovarju novejšega besedja označeni z oznako SSKJ, kar pomeni, da se pojavijo že v tem slovarju, ampak so skozi čas pridobili nov pomen. Ti novi pomeni so analizirani na podlagi teoretičnega dela naloge, sledi pa tudi analiza prikaza novih pomenov v novem Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2. Magistrsko delo osvetljuje pomenske prenose novejše leksike oz. neosemantemov, primerja nove pomene s pomeni iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika in pokaže, na kakšen način so novi pomeni vključeni v Slovar slovenskega knjižnega jezika 2.[S. Skočir]20162017-12-07 10:08:50Magistrsko delo/naloga98574UDK: 811.163.6'374(043.2)COBISS_ID: 61578850sl