<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Parametri kakovosti pri ribezih (Ribes spp.) glede na položaj jagod v grozdu</dc:title><dc:creator>Mulvaj-Kopani,	Miren	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mikulič Petkovšek,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sadjarstvo</dc:subject><dc:subject>ribezi</dc:subject><dc:subject>položaj</dc:subject><dc:subject>deli</dc:subject><dc:subject>grozd</dc:subject><dc:subject>sladkorji</dc:subject><dc:subject>organske kisline</dc:subject><dc:subject>askorbinska kislina</dc:subject><dc:subject>fenolne snovi</dc:subject><dc:description>Neenakomerno zorenje jagod v grozdu je v pridelavi ribeza pogosta težava. V poskusu smo obravnavali tri sorte rodu Ribes in sicer črni ribez sorta 'Tsema', rdeči ribez sorta 'Rovada' in beli ribez sorta 'Blanka'. Poskus smo izvedli leta 2015. V poskusu smo raziskali parametre kakovosti glede na položaj jagod v grozdu (bazalni, srednji in apikalni). V tehnološki zrelosti smo nabrali plodove, razdelili grozd na tri dele in jih analizirali. Analizirali smo barvo, maso, trdoto, število in velikost jagod ter pH soka. S pomočjo HPLC-ja smo analizirali vsebnost sladkorjev, organskih kislin, askorbinske kisline in fenolnih snovi. Jagode na bazalnem delu (pri peclju) pri vseh treh sortah so imele večjo vsebnost sladkorjev, organskih kislin, askorbinske kisline in fenolnih snovi kot jagode na apikalnem delu grozda. V raziskavi smo ugotovili, da so jagode na bazalnem delu grozda boljše kakovosti kot jagode na apikalnem delu pri vseh treh sortah ribeza.</dc:description><dc:publisher>[M. Mulvaj-Kopani]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-12-07 07:15:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98571</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 634.721:543.612(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 150575</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8879225</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
