<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Varstvo človekovih pravic v luči transnacionalnega podjetništva</dc:title><dc:creator>Zvržina,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zagorc,	Saša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Transnacionalno podjetništvo</dc:subject><dc:subject>človekove pravice</dc:subject><dc:subject>Norme</dc:subject><dc:subject>Vodilna načela</dc:subject><dc:subject>mehko pravo</dc:subject><dc:subject>Kiobel</dc:subject><dc:subject>Dhaka</dc:subject><dc:subject>Rana Plaza</dc:subject><dc:subject>Union Carbide.</dc:subject><dc:description>V času globalizacije podjetja postajajo vse večja, vse močnejša, nekatera celo bogatejša od manjših držav. Kljub temu pa njihove obveznosti varstva človekovih pravic niso primerljive s tistimi, ki jih imajo države, in z izbiro države, v kateri se bodo inkorporirala, tudi izberejo zanje najbolj ugoden pravni red. Za njih je smiselno izbrati tistega, ki z nalaganjem obveznosti čim manj omejuje njihovo podjetniško svobodo, in to vključuje standarde varstva človekovih pravic. Problem pri tem pa je, da stopnja in mehanizmi odgovornosti zanje niso enotno urejeni na mednarodni ravni. Šibkejše stranke pogosto niso zaščitene v zadostni meri.
Namen magistrskega dela »Varstvo človekovih pravic v luči transnacionalnega podjetništva« je ponuditi odgovor na vprašanje, ali bi bilo poenotenje in sprejem pravno zavezujočih standardov varstva človekovih pravic v podjetništvu prava rešitev. Pri tem bo magistrsko delo v prvem delu obsegalo pregled splošne ureditve mehanizmov varstva človekovih pravic na globalni ravni. V drugem delu bo opisalo štiri tragedije kot primere kršitev človekovih pravic v podjetništvu, ki kličejo po določitvi odgovornosti podjetij za kršitve človekovih pravic. Tretji del bo posvečen pregledu mehkega prava, predvsem iniciativam OZN pri določanju jasnih pravil za transnacionalna podjetja, s poudarkom na Normah in Vodilnih načelih. Mednarodna odgovornost podjetij za kršitve človekovih pravic na globalni ravni lahko izhaja iz zavezujočih pravnih dokumentov, a prav mehki standardi ravnanja pomenijo začetek poti, ki bo preko pogajanj in vse večjega moralnega sprejemanja obveznosti postala zavezujoča obveznost in pravni standard.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-12-07 07:15:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98566</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 78740</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 15903569</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
