Preskus vloge etike pripadnikov obveščevalnih služb v različnih političnih sistemihHedl, Matej (Avtor) Juhant, Janez (Mentor) Anžič, Andrej (Komentor) etikačlovekdružbadobrozlodemokratična družbačlovekove pravice in svoboščinepolitični sistempolitična kulturakodeks etikevarnostobveščevalno-varnostna dejavnostvarnostne grožnjeterorizemtotalitarizemnacizemkomunizemDoktorska naloga obravnava možnosti etičnega ravnanja na področju obveščevalno-varnostne dejavnosti v različnih političnih sistemih, od totalitarnih do tranzicijskih in demokratičnih. Etika kot temeljna filozofska panoga je vir načel in norm, ki urejajo odnose ljudi v družbi. Tudi ekonomski in politični sistem države je odvisen od etični temeljev, obenem pa vpliva na etičnost posameznika in družbe kot celote, kar se posledično odraža tudi na vseh slojih prebivalstva in v vseh dejavnostih države. Obveščevalna dejavnost je eden izmed vzvodov države, ki v skladu z družbeno pogodbo državljanom zagotavlja varnost in družbeni napredek. To velja za demokratične družbe. Totalitarni družbi, kot sta nacionalsocialistična in komunistična, pa sta temeljili na izkrivljanju oziroma potvarjanju etičnih norm in podrejanju vsega družbenega totalitarni oblasti. Za to so omenjeni režimi uporabljali vsa sredstva in izrabljali tudi znanost oziroma filozofijo, npr. izročila Charlesa Darwina, Friedricha Nietzscheja in drugih. Obveščevalna dejavnost je postala sredstvo zlorabe in represije totalitarnih oblastnikov in zagotovilo njihovega obstoja. Tip obveščevalno-varnostne dejavnosti totalitarnih režimov temelji na uporabi vseh oblik t. i. realističnega koncepta obveščevalno-varnostne dejavnosti, kjer je za zavarovanje interesov države, predvsem pa oblastnikov in njihove totalitarne ideologije, dovoljena uporaba vseh oblik represije, vključno s fizičnimi likvidacijami vseh nasprotnikov režima. Pomemben del represivnih sredstev totalitarnega režima je t. i. preventivna varnostna dejavnost, s katero je sistem pogosto in brez razloga kršil človekove pravice in svoboščine ter brezvestno teptal etična in moralna merila civiliziranih družb. Za uvedbo tega ukrepa je bila dovolj že domneva o obstoju grožnje zoper državo. Družbe so bile tako sredstvo politične in ideološke represije, ki so jo z vzvodi vsesplošnega nadzora upravljale tajne obveščevalno-varnostne strukture, ki so ljudstvo vzdrževale v primarnem eksistenčnem strahu, ki je nemalo ljudi prisilil v ovaduštvo, posameznike pa družbeno izoliral do te mere, da so bili dejansko zaprti na svobodi. Obdobje tranzicije je čas prehoda in menjave med dvema različnima političnima sistemoma. Politične tranzicije so zaznamovane s postopki in dejanji procesa razgradnje avtoritarnega režima ter z vzpostavljanjem oblik demokracije. V določenih primerih pa je možen celo povratek k oblikam bolj avtoritarnega režima ali celo z nadaljevanjem totalitarne alternative, zato je doseganje (visokih) etičnih standardov v tranzicijskih družbah v delovanju obveščevalno-varnostne dejavnosti kot na drugih področjih teh družb še dokaj problematično in zahtevno. Stanje splošnega dobrega družbe, kot je to značilno za demokratične ureditve v tranzicijski družbi, še ni mogoče doseči v popolnosti, saj je ta družba še vpeta v pravne in družbene okvire starih totalitarnih sistemov. Gospodarstvo družb v tranziciji zaznamujejo gospodarsko-socialne napetosti: naraščajoča nezaposlenost, višja stopnja inflacije, pomanjkanje podjetniške iniciative in podjetniških veščin, korupcija, pomanjkanje infrastrukture, nedokončana vzpostavitev učinkovitega pravnega sistema, moralno tveganje, socialna in družbena neenakost. Za vzpostavitev učinkovitega obveščevalno-varnostnega sistema v času tranzicije je pomemben tudi proces izvedbe reforme varnostnega sektorja. Cilj reforme je prekinitev s starimi vzorci totalitarnih režimov in izvedba procesov obnove demokratičnih struktur in vzvodov države. Reforma mora zajeti tako politično razsežnost (nazorsko in zakonsko) pa tudi ekonomsko (obsežnost aparata, uporaba finančnih in drugih virov), socialno (zunanja in notranja varnost vseh pripadnikov družbe) ter institucionalno razsežnost (ustroj varnostnega sektorja in institucionalna ločenost od drugih organov). Uspešna reforma varnostnega sistema uvaja tudi demokratične pravne standarde ter standarde institucionalnega nadzora. To vključuje tudi prestrukturiranje organizacijskega vidika delovanja obveščevalno-varnostne dejavnosti, ki se mora iz vojaško-policijske organizacije spremeniti v javno učinkovito in transparentno službo. Tranzicijske družbe za izvajanje obveščevalno-varnostne dejavnosti vse bolj uporabljajo utilitaristično-konsekvencialistično paradigmo, manj pa se uveljavlja etično-normativna zasnova, po kateri naj se družba ravna po načelih spoštovanja človekove osebe in njenega dostojanstva ter dosledno upošteva človekove pravice kot normo njenega delovanja. Zato je v sklopu reforme varnostnega sektorja priporočljiva izvedba postopkov lustracije tako na zgodovinsko-politični kot na kazensko-varnostni ravni. To nam omogoča, da pretrgamo pravne, ideološke ter neetične vzorce totalitarnih režimov in poverimo zaupanje ustanovam novega demokratičnega sistema. Na vzpostavitev etičnih kriterijev ter profesionalnih standardov dela obveščevalnih in varnostnih služb v času tranzicije posredno ali neposredno vplivajo procesi vzpostavitve politične kulture. Gre za implementacijo pojmovanja varnosti kot družbene vrednote. Postavlja se vprašanje širjenja neformalnih mrež nekdanjih pripadnikov obveščevalno-varnostnih služb ter ocena pojma tajnosti kot vzvoda družbene moči elit. Vsi izzivi in težave tranzicijskih družb pa se morajo vključevati v vseobsežni politični in družbeni dialog ter jih znotraj njega obravnavati, da lahko družbe poenotijo cilje, stališča ter poglede vseh delov družbe na njihovo skupno prihodnost v delujočem demokratičnem sistemu. Sicer se sodobne demokratične družbe srečujejo z novodobnimi varnostnimi grožnjami, ki temeljijo na oblikah hibridnega, kibernetskega in asimetričnega vojskovanja. Državni aparat moderne demokratične družbe se lahko tem grožnjam zoperstavlja s prilagojeno in učinkovito obveščevalno dejavnostjo. Ta v mnogih metodah temelji na podpori in uvedbi sodobnih tehničnih inovacij in dosežkov, ki pa v določenih primerih lahko globoko posegajo tudi na področje etične pristojnosti osebe ter ogrožajo varovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Za sodobne demokratične družbe je značilen utilitaristični pristop obveščevalno-varnostnih dejavnosti, ki z obveščevalno-varnostnimi metodami želi doseči čim večjo korist za varnost družbe ter posledično njeno blaginjo. Slabost te paradigme pa je, da lahko kljub zakonsko urejenemu okviru s prekomerno delitvijo faz obveščevalno-varnostne dejavnosti ter s striktnim uveljavljanjem pojma avtoritete dopušča izgubo občutka moralno-etične odgovornosti posameznikov, udeleženih v posameznih fazah postopkov, karlahko pripelje do zlorabe človeka kot osebe in njegovega dostojanstva v procesih pri obveščevalno-varnostni dejavnosti kot celoti. Za izvajanje obveščevalne dejavnosti je torej nujno spoštovanje temeljnih etičnih norm in pravil. Do sprejema splošne zasnove pravične (etične) obveščevalne dejavnosti lahko za etično razlago in izvedbo obveščevalnih metod uporabimo spoznanja teorije pravične vojne, ki temeljijo na samoobrambi in pravici človeka in družbe, da sama poskrbita za svojo varnost. Zaradi izjemnih etičnih izzivov ter posebnosti in okoliščin obveščevalnega dela bi bilo za dosego višjih standardov varovanja človekovih pravic in svoboščin nujno sprejeti tudi Kodeks etike pripadnikov obveščevalnih služb. Glavni cilj kodeksa sodobne etične obveščevalno-varnostne dejavnosti mora biti utemeljen na podlagi praktičnih dognanj in spoznanj, biti mora v skladu z normativnimi zapovedmi etike ter ustvariti okvir aplikativne etike, ki naj pomaga razreševati tako nasprotja v družbi kot spoštovati etičnost na področju obveščevalno-varnostne dejavnosti kot orodja delovanja sodobne demokratične in etične države ter varovanja človeka kot osebe in njegovega dostojanstva oziroma spoštovanje človekovih pravic.[M. Hedl]20172017-12-06 07:05:01Doktorsko delo/naloga98556UDK: 17:351.746.1:321(043.3)VisID: 19645COBISS_ID: 7767898sl