Razumevanje trojne narave kemijske vezi na submikroskopski ravniKlun, Tina (Avtor) Devetak, Iztok (Mentor) devetošolcisubmikroskopska ravenkemijska veznapačna razumevanjaMagistrsko delo celostno obravnava trojno naravo pojma kemijska vez s poudarkom na submikroskopski ravni. S pojmom kemijska vez se učenci v Sloveniji srečajo v osmem razredu osnovne šole v tematskem sklopu povezovanje delcev/gradnikov. Zaradi abstraktnosti pojma kemijska vez je pomembno, da se pri učencih spodbuja učenje na makroskopski, submikroskopski in simbolni ravni, saj je tak način dela ključnega pomena za oblikovanje ustreznega mentalnega modela o kemijski vezi pri učencih. Pri gradnji mentalnega modela so učencem v pomoč učiteljeva razlaga, dodatna razlaga v učbeniku in utrjevanje oz. preverjanje osvojenega znanja z nalogami v delovnem zvezku oz. nalogami, ki jih da učitelj. Kljub celostnemu pristopu k učenju abstraktne kemijske vezi se pri učencih pojavijo različna napačna razumevanja o delcih in kemijski vezi. S tem namenom je v empiričnem delu narejena deskriptivna analiza v Sloveniji veljavnih učbenikov in delovnih zvezkov, ki preverja vključenost submikroskopske ravni v razlago in utrjevanje pojma kemijska vez. Posebej za to raziskavo je bil oblikovan trodelni preizkus znanja, ki je preverjal razumevanje pojmov, povezanih s kemijsko vezjo na submikroravni, in razvita morebitna napačna razumevanja pri devetošolcih (starih v povprečju 14 let). Ugotovitve analize učnega materiala kažejo, da je v učbenikih, še posebej pa v delovnih zvezkih, najbolj zastopana simbolna raven. Sledita ji submikroskopska, makroskopska raven in kombinacija submikroskopske in simbolne ravni. Ugotovitve iz pridobljenih podatkov preizkusa znanja pa kažejo, da učenci bolje razumejo kemijsko vez na simbolni ravni kot na submikroskopski ravni. Pri čemer so bolj samozavestni in tudi bolj uspešni pri reševanju nalog na temo kovalentne vezi kot na temo ionske vezi. Pomanjkanje znanja in posledično večja neuspešnost pri reševanju se je pokazala pri nalogah, ki vsebujejo učencem manj znane slike modelov submikroskopskih predstavitev in zato po Bloomu sodijo na višjo raven kognitivnih znanj. Pridobljeni podatki kažejo tudi, da imajo učenci težave pri pretvarjanju med prezentacijami, kar povzroča neustrezno oblikovane mentalne modele. Omenjene ugotovitve so ključnega pomena za osnovnošolske učitelje kemije, saj odkrivajo področja, ki učencem povzročajo največ težav. Naloga učitelja je prilagoditi svoje učne ure učencem na način, da dosežejo kar najvišje stopnje razumevanja.[T. Klun]20172017-12-06 05:51:12Magistrsko delo/naloga98550UDK: 54:373.3(043.2)COBISS_ID: 11843401sl