<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv agresivnih pogojev sušenja na proces liofilizacije in lastnosti končnega izdelka z modelno proteinsko učinkovino</dc:title><dc:creator>Ćatić,	Sabrina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ahlin Grabnar,	Pegi	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Brus,	Boris	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>primarno sušenje 
sekundarno sušenje 
proces liofilizacije
vrednotenje liofilizatov</dc:subject><dc:description>Faza primarnega sušenja je stroškovno in časovno najpotratnejša faza procesa liofilizacije in lahko predstavlja do 50 % celotnega liofilizacijskega cikla. Prav zaradi tega je bil glavni namen magistrske naloge razvoj agresivnega liofilizacijskega cikla, kjer bi z ustrezno izbiro agresivnih procesnih parametrov skrajšali fazo primarnega sušenja, a vseeno dobili končen izdelek sprejemljive kakovosti.
Z namenom ovrednotenja vpliva sestave formulacije na kakovost končnega izdelka in hitrost sublimacije smo v vseh liofilizacijskih ciklih liofilizirali 2 formulaciji, in sicer amorfno formulacijo s saharozo in delno kristalno formulacijo s saharozo in glicinom. Proces liofilizacije smo po vsakem liofilizacijskem ciklu ovrednotili s pomočjo procesnih grafov, medtem ko smo izbrane lastnosti izdelanih liofilizatov ovrednotili z ustreznimi analiznimi metodami. Pojav kolapsa smo ovrednotili z vizualnim pregledom, pri čemer so bili vsi liofilizati sprejemljivega videza in brez izrazitih vidnih sprememb v strukturi pogače. Sledila je rekonstitucija liofilizatov z vodo, pri čemer so se vsi liofilizati raztopili hitro, nastala raztopina pa je bila bistra in brez vidnih delcev. Na podlagi rezultatov DLS in SEC meritev, ki smo jih opravili v raztopini pred liofilizacijo in po rekonstituciji liofilizatov, smo lahko izključili pojav agregacije proteina med procesom liofilizacije in med testiranjem stabilnosti. Z metodo titracije Karl Fischer smo ugotovili še vsebnost rezidualne vode, ki je bila v vseh analiziranih vzorcih nižja od 2 % (m/m), kar je za večino liofilizatov s stališča stabilnosti sprejemljiv rezultat. Morfološke lastnosti liofilizatov smo ovrednotili z vrstično elektronsko mikroskopijo, kjer smo pri produktih agresivnih liofilizacijskih ciklov opazili sledi lomljenja in taljenja pogače, kar nakazuje na pojav mikroskopskega kolapsa. Pri vrednotenju procesa liofilizacije smo se osredotočili zlasti na fazo primarnega sušenja, ki smo jo z uporabo agresivnih pogojev sušenja skrajšali za 40-45 % v primerjavi z osnovnim konzervativnim ciklom. Trajanje celotnega procesa liofilizacije smo tako skrajšali za približno 35 %. Na ta način smo močno povečali časovno in stroškovno učinkovitost procesa liofilizacije, pri čemer pa nismo pomembno vplivali na kakovost končnega izdelka.</dc:description><dc:publisher>[S. Ćatić]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-12-05 02:59:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98524</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 542.47+66.047(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4438129</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
