<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Neformalno prehransko izobraževanje in prehranska pismenost odraslih</dc:title><dc:creator>Kleč,	Timoteja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kostanjevec,	Stojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehransko izobraževanje</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V sodobnem času ima prehranjevanje pomembno vlogo v življenju posameznika. Že v mladosti se posameznik prične učiti kuhanja od staršev, starih staršev in prijateljev, z obiskovanjem trgovin in izbiranjem živil, praznovanji in z njimi povezanim prehranjevanjem. Za odločitve, kakšna živila bomo izbrali, na kakšen način jih bomo pripravili in katere sestavine bomo uporabili, je potrebno določeno znanje, ki ga označimo s pojmom prehranska pismenost.
V magistrskem delu smo ugotavljali stopnjo prehranske pismenosti pri odraslih glede na spol, starost in stopnjo izobrazbe ter povezavo med neformalnim prehranskim izobraževanjem in stopnjo prehranske pismenosti odraslih. V raziskavi je sodelovalo 210 anketiranih oseb, starih od 18 do 65 let, obeh spolov, iz različnih delov Slovenije in z različno stopnjo izobrazbe. 
Ugotovili smo, da imajo osebe, ki se pogosteje udeležujejo izobraževanj o prehrani, višjo stopnjo prehranske pismenosti kot osebe, ki se jih udeležujejo redkeje. Najvišjo stopnjo prehranske pismenosti imajo ženske, stare od 51 do 65 let, z visoko stopnjo izobrazbe. Najnižjo stopnjo prehranske pismenosti dosegajo moški med 18. in 30. letom starosti, z nižjo stopnjo izobrazbe. Če primerjamo vključenost odraslih v neformalne oblike izobraževanja o prehrani in njihovo stopnjo prehranske pismenosti, lahko trdimo, da se ženske, stare od 51 do 65 let, pogosteje vključujejo v kuharske delavnice ali obiskujejo predavanja o prehrani in imajo tudi višjo stopnjo prehranske pismenosti. Takšnih izobraževanj se pogosteje udeležujejo osebe z visoko in srednjo stopnjo izobrazbe, pri katerih je zaznati tudi višjo stopnjo prehranske pismenosti.
Zaradi povezave med izobraževanji o prehrani in višjo stopnjo prehranske pismenosti bi bilo potrebno organizirati večje število izobraževanj in delavnic o prehrani za odrasle. Pomembno je, da bi imeli na voljo dovolj kakovostnih izobraževanj, ki bi bila dostopna splošni populaciji prebivalstva in bi ponujala tako teoretična kot praktična znanja, ki so potrebna za dvig prehranske pismenosti prebivalstva.</dc:description><dc:publisher>[T. Kleč]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-11-30 03:00:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98433</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 612.39-053.8(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11836745</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
