Narativna besedila v spontanem govoruBerend, Sanja (Avtor) Smolej, Mojca (Mentor) slovenščinagovorjeni jezikspontani govorliterarni jezikgovorecbesedilne vrstebolonjski magisterijiGovorjeni jezik je najpogosteje uporabljana oblika sporazumevanja in kot takšen je prisoten vse od začetka človeštva, kljub temu pa so razprave o njem bistveno redkejše od tistih o pisnem jeziku, ki je pri nas kodificiran v slovnici vse od leta 1584 naprej. Njegovo preučevanje je bolj kompleksno kakor preučevanje pisnega jezika, saj je pri nastanku govorjenega besedila bistvenega pomena subjekt, ki ga tvori v vlogi govorca. V zadnjih desetletjih postaja vedno pogosteje predmet številnih raziskav tudi pri nas, kar je spodbudil predvsem razvoj tehnologij, ki nam omogočajo njegovo natančno preučevanje. Tako je ţe nekaj časa znano, da so prvine spontano govorjenega jezika v literaturi dolgo prisotne, kar pomeni, da sta si govorjeni in literarni jezik podobna ter se nemalokrat celo prekrivata, čeprav o tem razpravlja bolj malo teoretikov. Bistveno novejše pa je spoznanje o njuni povezanosti kar zadeva besedilne vrste, ki so tradicionalno še vedno bolj umeščene na področje literarne teorije. Torej se je do sedaj o njih povečini govorilo le v pisnem jeziku, pričujoča naloga pa skuša na podlagi posnetih avtentičnih spontano govorjenih besedil dokazati, da je tudi narativnim govorjenim besedilom moţno določiti besedilno vrsto oz. da v spontanem govoru vsakodnevno uporabljamo posamezne besedilne vrste, za katere se zdi, da so sicer tipičnoliterarne, vendar se tega pogosto ne zavedamo.[S. Berend]20152017-11-29 15:22:20Magistrsko delo/naloga98394UDK: 811.163.6'271'276COBISS_ID: 58330978sl