<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zasnova in izvedba merilno – regulacijskega vezja za tri-nivojski "Vienna" usmernik</dc:title><dc:creator>KLOBUČAR,	BLAŽ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zajec,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>PFC Pretvornik</dc:subject><dc:subject>Usmernik</dc:subject><dc:subject>Razsmernik</dc:subject><dc:subject>AC/DC</dc:subject><dc:subject>DC/AC</dc:subject><dc:subject>Vienna Usmernik</dc:subject><dc:subject>Semiconductors</dc:subject><dc:subject>Silicon</dc:subject><dc:subject>Silicon Carbide</dc:subject><dc:subject>Močnostni polprevodniki (MOSFET</dc:subject><dc:subject>IGBT</dc:subject><dc:subject>dioda)</dc:subject><dc:subject>(B6) dvonivojski in trinivojski pretvornik</dc:subject><dc:description>Zasnova in izvedba merilno – regulacijskega vezja za tri-nivojski "Vienna" usmernik predstavlja tokokrog usmernika impulzne širinske modulacije s prikazom teoretične in eksperimentalne izvedbe krmiljenja za upravljanje takega tokokroga. Usmernik impulzne širinske modulacije, ki iz trifaznega izmeničnega toka proizvaja enosmerni tok, se pogosto uporablja v napravah z višjim tokom, kot so brezprekinitveni napajalnik (Uninterruptible Power Supply/UPS), polnilne postaje za električna vozila (Electric Vehicle Charging Stations/(EVCS) in tudi pri telekomunikacijskih in drugih podobnih napajanjih. Primarno vprašanje v predstavljeni raziskavi lahko interpretiramo tako: Ali je v pogledu učinkovitosti dvonivojska rešitev SiC konkurenčna v primerjavi s trinivojsko hibridno rešitvijo Si/SiC? Da lahko odgovorimo na to vprašanje, moramo razviti novo testno platformo, ki omogoča preizkuse usmernika polprevodnikov v topologiji tipa T (usmernik PWM). Med raziskavo smo razvili novo testno enoto s celotnim krmilnim in z merilnim sistemom. S to enoto smo lahko izvedli testiranje polprevodnikov v pogojih usmernika (aplikacija, ki omogoča pretvorbe izmeničnega toka v enosmerni tok). 

Prvi del magistrskega dela predstavlja teoretično znanje o topologijah usmernikov, ki smo jih uporabili med raziskavo, bralec pa bo s posredovanim znanjem lahko razumel magistrsko delo. Teorija vključuje teoretično znanje o vzbujevalnem pretvorniku PFC (PFC/Power Factor Corrector = korekcijski faktor za moč), o aktivnem usmerniku PFC, s šeststikalnim ojačanjem (dvonivojski pretvornik B6) in trinivojskem usmerniku PWM. V teoretičnem delu predstavljamo tudi tehnike krmiljenja, ki smo jih uporabili za doseganje natančnih rezultatov. Osrednji del te študije vsebuje prikaz modeliranja (simulacije), opis praktičnega dela (načrt plošče tiskanega vezja/PCB, izbiro senzorjev, programiranje), nadaljuje pa se s študijo preizkusov obstoječih plošč za dvonivojske in trinivojske topologije. Rezultati preizkusov v poglavju 6 predstavljajo korist uporabe naprednejših polprevodnikov (na primer SiC) v trinivojskem pretvorniku (usmernik PWM) in jih primerjajo z dvonivojskim pretvornikom (B6).</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-11-29 14:05:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98392</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 40242</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
