<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prepoznavanje med roji izolatov Bacillus subtilis s korenin paradižnika</dc:title><dc:creator>Cerovečki,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kraigher,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štefanič,	Polonca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bakterije</dc:subject><dc:subject>Bacillus subtilis</dc:subject><dc:subject>navadni repnjakovec</dc:subject><dc:subject>Arabidopsis thaliana</dc:subject><dc:subject>koreninski sistem</dc:subject><dc:subject>rojenje celic</dc:subject><dc:subject>medsebojno prepoznavanje</dc:subject><dc:subject>zaznavanje gostote celic</dc:subject><dc:subject>mejne linije</dc:subject><dc:description>Bakterije rodu Bacillus so ubikvitarne in raznolike po Gramu pozitivne bakterije, ki jih med drugim najdemo v rizosferi, kjer sobivajo z ostalimi bakterijami. V takem okolju je zelo pomembno poznati medsebojne interakcije med bakterijami. Te so lahko kooperativne ali antagonistične, o čemer odločajo medsebojno prepoznavanje in sorodstvena diskriminacija. Primer kooperativnega vedenja je rojenje, ki je večcelično gibanje bakterij z bički po poltrdni površini. Bakterije rodu Bacillus  tvorijo tudi biofilme na koreninah rastlin. Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali se roječi izolati Bacillus subtilis, izolirani iz rizosfere pradižnika na poltrdnem gojišču, prepoznajo kot sorodni (''kin'') ali manj sorodni (''non-kin'') in preveriti, ali pri izolatih, ki se med seboj prepoznajo kot manj sorodni (''non-kin''), pride do kompeticije pri kolonizaciji korenine in prevlade enega seva. Potrebno je bilo vpeljati in optimizirati metodo za testiranje kompeticije med izolati za kolonizacijo korenine navadnega repnjakovca (Arabidopsis thaliana). Ugotovili smo, da se večina izolatov med seboj prepozna kot ''non-kin'', kar se odraža v nastanku mejne linije. Edina seva, katerih roja sta se zlila med seboj, sta bila T16-8 in PS-216. Ugotovili smo tudi, da časovni zamik inokulacije enega od sevov in razdalja med mesti inokulacije ne vplivata na nastanek mejne linije. Pri preverjanju vpliva pomanjkanja fosfata na rojenje in tvorbo mejnih linij smo opazili vidno razliko v rasti in morfologiji rojev, ki je bila ob pomanjkanju fosfata precej slabša in mejna linija je bila manj vidna. Pri kolonizaciji korenine smo v primeru inokulacije izolatov ''kin'' opazili prisotnost obeh sevov na korenini, medtem ko je pri inokulaciji izolatov ''non-kin'' na korenini prevladal le en sev. Uspešno smo vpeljali in optimizirali metodo za testiranje kompeticije za kolonizacijo korenine navadnega repnjakovca, ki bo zelo uporabna pri nadaljnjih raziskavah odnosov med bakterijami pri kolonizaciji korenin.</dc:description><dc:publisher>[A. Cerovečki]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-11-27 12:06:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98329</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 579.22/.26:579.852.11:577.2.083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 147070</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4844920</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
