<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Karpometrične in biokemične lastnosti paradižnika (Lycopersicon esculentum Mill.) gojenega z alternativno hidroponsko raztopino</dc:title><dc:creator>Fartelj,	Ines	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žnidarčič,	Dragan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelič,	Rok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vrtnarstvo</dc:subject><dc:subject>paradižnik</dc:subject><dc:subject>hidroponika</dc:subject><dc:subject>pridelek</dc:subject><dc:subject>karpometrične in biokemične lastnosti</dc:subject><dc:description>Na laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani (nadmorski višini 305 m; φ = 46° 3′ 23″; λ = 14° 30′ 29″) smo leta 2013 primerjali vpliv standardne hranilne raztopine po Hoagland in Arnonu in obdelanega bioplinskega digestata na karpometrične ter biokemične lastnosti paradižnika (Lycopersicon esculentum Mill). Predvidevali smo, da bodo rastline, gojene z raztopino digestata, rasle bujnejše, da bodo plodovi imeli večjo maso ter večjo vsebnost bioaktivnih snovi. V poskus smo vključili 3 indeterminantne tipe cepljenega paradižnika: hibrida 'Gardel F1' in 'Belle F1' ter sorto 'Novosadski jabučar', ki smo jih po naključnem vrstnem redu posadili na plošče kamene volne, postavljene v korita iz PVC plastike. Povprečne vrednosti pH v standardni hranilni raztopini so dosegale 6,2, vrednosti EC pa 1,08 dS m-1. Ekvivalentne vrednosti v digestatu so bile 8,3 in 1,6 dS m-1. Rastline, zalivane s hranilno raztopino, so bile višje od rastlin zalivanih z digestatom. Plodovi iz rastlin, zalivanih s hranilno raztopino, so bili statistično značilno težji, širši in višji. Paradižnik, gnojen z digestatom, je razvil številčno manj plodov. Pri sortah, zalivanih z digestatom, je bila statistično značilno večja vsebnost luteina, klorofila a ter tokoferola. Največ klorofila b je bilo pri hibridu 'Belle F1' (82,5 µg/g) na hranilni raztopini, največ likopena (689,2 µg/g) ter β-karotena (113,9 µg/g) pa pri sorti 'Novosadski jabučar' (hranilna raztopina). Zaključimo lahko, da bioplinski digestat, v primerjavi s standardno hranilno raztopino, negativno vpliva na rast in razvoj rastlin oziroma plodov ter, da ima pozitiven učinek na vsebnost nekaterih bioaktivnih snovi.</dc:description><dc:publisher>[I. Fartelj]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-11-27 12:06:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98328</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 635.64:631.589.2:631.559(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 146772</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8791161</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
