Favna kačjih pastirjev (Odonata) Mirnske doline in ovrednotenje naravovarstveno pomembnih območijBahor, Maja (Avtor) Verovnik, Rudi (Mentor) kačji pastirjiOdonataMirnanaravovastvoMirnska dolina je bila v preteklosti slabše odonatološko raziskana, do leta 2015 je bilo tu popisanih 37 vrst. Namen magistrske naloge je bil popisati prisotnost kačjih pastirjev na območju Mirnske doline in ovrednoti ustreznost obstoječih Natura 2000 območij za vrsti koščični škratec (Coenagrion ornatum) in veliki studenčar (Cordulegaster heros), ki sta uvrščeni na Prilogo Direktive o habitatih. Opravili smo 47 terenskih dni v letih 2015 in 2016, v katerih smo zbrali podatke o prisotnosti 47 vrst kačjih pastirjev na 119 vzorčnih mestih. Potrdili smo prisotnost vseh prej znanih vrst in na novo zabeležili deset vrst: grmiščna zverca (Lestes barbarus), obrežna zverca (Lestes dryas), prisojni zimnik (Sympecma fusca), suhljati škratec (Coenagrion pulchellum), bledi kresničar (Ischnura pumilio), višnjeva deva (Aeshna affinis), deviški pastir (Aeshna isoceles), zgodnji trstničar (Brachytron pratense), nosna jezerka (Epitheca bimaculata), sredozemski kamenjak (Sympetrum meridionale). Potrdili smo razvoj 40 vrst kačjih pastirjev na območju. Koščični škratec ima v Mirnski dolini eno najmočnejših populacij v Sloveniji, Natura 2000 območja pa ne obsegajo celotnega območja poselitve. Za vrsto smo opredelili naravovarstveno najpomembnejša območja glede na gostoto odraslih osebkov in potrjen razvoj vrste. Veliki studenčar je pogost v pritokih Mirne in njenem zgornjem delu. Ribnik Blato je z 32 vrstami kačjih pastirjev ena najpestrejših voda v Sloveniji.20172017-11-26 07:15:38Magistrsko delo/naloga98325VisID: 150081COBISS_ID: 4511567sl