<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava programske opreme Synchro in Vistro za analizo uspešnosti servisiranja prometnih zahtev na primeru križišč vzdolž Tržaške ceste v Ljubljani</dc:title><dc:creator>Vodopivec,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Maher,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Marsetič,	Rok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>metoda HCM</dc:subject><dc:subject>analitična programska orodja</dc:subject><dc:subject>Synchro 7</dc:subject><dc:subject>Vistro 5.0</dc:subject><dc:subject>časovne zamude</dc:subject><dc:subject>nivoji uslug</dc:subject><dc:subject>dolžine kolon</dc:subject><dc:subject>optimizacija prometne mreže</dc:subject><dc:description>Pomemben dejavnik pri načrtovanju nove prometne infrastrukture predstavljajo območja križišč, kjer se v primeru velikih prometnih obremenitev, zaradi prepletanja in prekinjanja prometnih tokov, pojavljajo zastoji. Pri projektiranju tovrstne infrastrukture je treba zadostiti različnim kriterijem, s čimer zagotovimo ustrezno funkcionalnost in prepustnost križišč. Kriterija prepustnosti in čakalnih časov določimo na podlagi analize kapacitivnosti obravnavanih križišč, ki jo lahko izvedemo s pomočjo različnih programskih orodij. V sklopu magistrske naloge smo z uporabo dveh globalno uveljavljenih analitičnih programov izvedli analizo kapacitivnosti štirih križišč vzdolž Tržaške ceste v Ljubljani, na podlagi pridobljenih mer učinkovitosti pa smo izdelali tudi primerjalno analizo, s katero smo ugotavljali učinkovitost in primernost uporabe izbranih programskih orodij. V teoretičnem delu magistrske naloge so podrobneje opisana različna programska orodja za izvedbo prometnih študij ter analitični metodi HCM 2000 in ICU 2003, ki predstavljata osnovo za določitev mer učinkovitosti pri uporabi analitičnih programskih orodij. Osrednji del magistrske naloge temelji na opisu izdelave prometnih modelov obravnavanega območja, ob tem pa smo podrobneje analizirali tudi podobnosti, razlike, pomanjkljivosti in omejitve obeh uporabljenih programskih orodij. Na podlagi prometnih modelov smo izvedli analizo kapacitivnosti, s katero smo pridobili podatke o povprečnih zamudah, doseženih nivojih uslug in dolžinah kolon, ki smo jih v nadaljevanju podrobneje analizirali ter na ta način ugotavljali primernost uporabe izbranih analitičnih programov. V zadnjem delu naloge smo analizirali tudi učinkovitost linijske koordinacije vzdolž Tržaške ceste, na podlagi katere smo optimizirali obstoječe krmilne programe semaforjev in tako brez dodatnih gradbenih ukrepov izboljšali obstoječe prometne razmere na obravnavanem območju.</dc:description><dc:publisher>[R. Vodopivec]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-11-25 07:15:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98319</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 004.42:656.1(497.451.1)(043)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 129641</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8236641</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
