<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kateri programski jezik naj sledi Scratchu? Javascript?</dc:title><dc:creator>Bevčič,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Demšar,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tekstovno programiranje</dc:subject><dc:description>Ucenci se v osnovni šoli srecajo s programiranjem v Scratchu že v drugem triletju. Gre
za vizualno programiranje z zlaganjem ukaznih blokov, preko katerih ucenci spoznavajo
osnove programiranja. Težave nato nastopijo pri prehodu na tekstovno programiranje,
saj to predstavlja ucencem velik in zahteven korak. Prav zaradi tega je zelo pomembno,
kateri programski jezik in katero okolje izberemo ter s tem poskušamo ucencem ta korak
cimbolj olajšati.
Pri nas in tudi po svetu se kot prvi tekstovni jezik pogosto uporablja Python. »Težava
« Pythona je ta, da v osnovi ni izrazito vizualen, zato menimo, da ni primeren
za osnovnošolce; predvsem ne kot prvi jezik, ki sledi Scratchu. V magistrski nalogi
smo skušali ugotoviti, kako primeren je za to JavaScript v kombinaciji s HTML-jem
in CSS-om. Z izvedbo ucnih ur na ljubljanski osnovni šoli smo preverjali motivacijo
in razumevanje ucencev. Ugotovili smo, da je prehod na tekstovno programiranje precej
težek, predvsem za tiste ucence, ki Scratcha ne poznajo, saj jim primanjkujejo
osnove racunalništva, ki jih najlažje usvojijo v Scratchu. Spoznali smo tudi, da je zares
pomembno, da ucenci takoj vidijo, kaj dolocen del kode naredi, saj to pripomore k njihovemu
razumevanju. Zaradi tega menimo, da je JavaScript primeren za poucevanje
v osnovni šoli, saj lahko zanj sestavimo vrsto razlicnih nalog.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-11-23 08:45:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98254</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11828297</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
