<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Obramba pred prevzemom</dc:title><dc:creator>Krejan,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Juhart,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>združitve in prevzemi</dc:subject><dc:subject>prevzem</dc:subject><dc:subject>sovražni prevzem</dc:subject><dc:subject>prevzemna ponudba</dc:subject><dc:subject>obramba pred prevzemom</dc:subject><dc:subject>Direktiva 2004/25/EC</dc:subject><dc:subject>Zakon o prevzemih</dc:subject><dc:description>Združitve in prevzemi danes predstavljajo svetovni fenomen, ki ima zaradi običajno velikih vrednosti transakcij velik pomen v poslovnem svetu. Pridobitev kontrole nad podjetjem običajno poteka na miren način, tako da se vodstvi obeh družb v procesu pogajanj uspešno dogovorita o pogojih povezave in načinu izvedbe transakcije. Kljub temu pa je med prevzemnim valom, ki se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pojavil v ZDA, prišlo tudi do mnogih sovražnih prevzemov. To je družbe spodbudilo k pripravi raznolikih obrambnih strategij, dopustnost uporabe le teh pa predstavlja enega izmed poglavitnih vprašanj v kontekstu prevzemnih ponudb. 

Uvod v osrednjo problematiko naloge predstavlja opredelitev prevzema v širšem in ožjem smislu ter kratka predstavitev oblik prevzemov v širšem smislu, vključujoč delitev prevzemov na prijateljske in sovražne. Temu sledi pregled relevantnih določb Direktive 2004/25/ES o ponudbah za prevzem in Zakona o prevzemih s poudarkom na pravilu nevtralnosti uprave ciljne družbe, spregledu obrambnih mehanizmov in pravilu vzajemnosti. 

Osrednji del naloge predstavlja analiza najpomembnejših mehanizmov, s katerimi se družbe poskušajo izogniti sovražnemu prevzemu. Poleg slovenskega, je prikazano tudi stanje v ZDA, saj se je večina obrambnih strategij razvila prav v ameriški poslovni praksi in se od tam razširila po celem svetu. Pri tem je uporabljena splošno uveljavljena razdelitev mehanizmov na preventivne in kurativne. Preventivni obrambni mehanizmi pa so, enako kot v slovenski in primerjalnopravni strokovni literaturi, razdeljeni na tiste, s katerimi se spreminja organizacijska, kapitalska ali premoženjska struktura ciljne družbe.

Naloga se zaključuje s krajšo analizo pogostosti uporabe določenih obrambnih strategij in navaja izsledke nekaterih novejših raziskav o njihovi učinkovitosti.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-11-23 07:15:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98195</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 78496</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 15906641</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
