(Ne)povezanost obravnave besednih vrst in stavčnih členov pri pouku slovenščine v zadnjem triletju osnovne šoleBradeško, Špelca (Avtor) Kranjc, Simona (Mentor) Vogel, Jerica (Komentor) slovenščinajezikovni poukbesedne vrstestavčni členiskladenjska zmožnostosnovna šolabolonjski magisterijiV teoretičnem delu magistrskega dela so opredeljeni temeljni pojmi s področja skladnje, besednih vrst in stavčnih členov ter z različnih vidikov predstavljeno razmerje med besednimi vrstami in stavčnimi členi. Opredeljena je sporazumevalna zmožnost kot eden od temeljnih ciljev sodobnega jezikovnega pouka ter v njenem okviru še posebej jezikovna in metajezikovna skladenjska zmožnost, ki posamezniku omogočata razumevanje in tvorjenje pomensko smiselnih, kontekstualno ustreznih in jezikovno pravilnih besednih zvez, stavkov in povedi v SKJ ter (avto)refleksijo o njih. V nadaljevanju sta z vidika povezanosti obravnave besednih vrst in stavčnih členov primerjana učni načrt 1998 in učni načrt 2011; na mestih, kjer je zaznati največ sprememb, je dodan tudi predlog učnega načrta 2015. Nato je s pomočjo opazovalnega obrazca predstavljena analiza treh samostojnih delovnih zvezkov, ki se uporabljajo pri pouku slovenskega jezika v 7. razredu. Po interpretaciji rezultatov sledi kratek aplikativni del, v katerem je nekaj predlogov nalog, ki bi jih lahko uporabljali učitelji, da bi obravnavo stavčnih členov tesneje povezali z vlogami različnih besednih vrst in s tem sistemizirali znanje učencev.[Š. Bradeško]20172017-11-22 16:04:12Magistrsko delo/naloga98189UDK: 811.163.6'367.62:37.091.3-053.5COBISS_ID: 64683874sl