<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Otrokove pravice ali segregacija?</dc:title><dc:creator>Zajec,	Polona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Balažic Bulc,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mandelc,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>učni načrti</dc:subject><dc:subject>nacionalna identiteta</dc:subject><dc:subject>etična identiteta</dc:subject><dc:subject>državna identiteta</dc:subject><dc:subject>osnovne šole</dc:subject><dc:subject>srednje šole</dc:subject><dc:subject>otrokove pravice</dc:subject><dc:subject>Bosna in Hercegovina</dc:subject><dc:description>V BiH predstavlja posebnost sistem"dve šoli pod eno streho", ki še vedno buri duhove v bosansko-hercegovski javnosti. V šolah v Federaciji BiH, kjer ta praksa še vedno obstaja, so učenci fizično ločeni glede na etnično pripadnost in se učijo po različnih učnih načrtih in učbenikih. Mnogi se zato sprašujejo, ali ta praksa res zagotavlja in ščiti otrokove pravice ali gre za segregacijo zaradi načrtnega ločevanja učencev. Glavni raziskovalni cilji so ugotoviti, kateri so dejavniki, ki spodbujajo in ohranjajo obstoj takšnega sistema ter kako sistem doživljajo učenci, starši, učitelji, strokovnjaki, politiki ipd. Namen magistrskega dela je pokazati, da je takšen šolski sistem posledica globoke upravno-politične razdeljenosti države in družbe ter da sistem spodbuja segregacijo v izobraževanju in krši človekove pravice. Razdeljenost je vidna že v upravno-političnih institucijah, kjer imajo večino pristojnosti entitetne institucije, manj pa državne. Enako velja tudi za institucije izobraževanja. Z metodologijo analize primarnih in sekundarnih virov ter primerjalno analizo skušamo najti vzroke za takšno razdeljenost. Rezultati kažejo, da takšen sistem omogoča zakonodaja in razdeljenost BiH, vendar pa večina s takšnim sistemom ni zadovoljna. V BiH je vidno tudi močno prisotno prekrivanje verske in etnične identitete ter prekrivanje jezika in etnične identitete. Jezik ni več sredstvo komunikacije, ampak je postal simbol pripadnosti določenemu narodu. Mladi v BiH kažejo različen odnos do etnične in državne identitete. Problem predstavljata tudi pomanjkanje volje političnih subjektov, da začne sistem delovati, in neprevzemanje odgovornosti, ki BiH oddaljujeta od funkcionalne in demokratične države ter članstva v Evropski uniji.</dc:description><dc:publisher>[P. Zajec]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-11-22 11:18:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98181</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373(497.15):323-053.2</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 65162338</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
