Delovnopravni položaj športnikov v moštvenih športihŽižak, Tevž (Avtor) Tičar, Luka (Mentor) delovnopravni položaj športnikovmoštveni športislovenska delovnopravna ureditevdelovnopravno varstvodelovno razmerjeelementi delovnega razmerjaprikrito delovno razmerjeZakon o športuposebna ureditev delovnopravnega položaja športnikovV magistrski nalogi je obravnavan delovnopravni položaj športnikov v moštvenih športih. Avtor se pri tem osredotoča na slovensko delovnopravno ureditev in izhaja iz hipoteze, da razmerja med športniki in športnimi klubi v moštvenih športih ustrezajo vsem elementom delovnega razmerja, kot jih opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Upoštevajoč neurejeno stanje v praksi avtor najprej analizira in predstavi ključne elemente delovnopravnega varstva, pri čemer zlasti ugotavlja pomen in vsebino delovnega razmerja in njegovih opredelilnih elementov ter preučuje opremljenost zakonodaje za boj zoper prikrita delovna razmerja. Avtor ugotavlja, da je ZDR-1 za to ustrezno opremljen, kar potrjuje tudi sodna praksa, ki, vsaj v novejših odločitvah, izrecno izpostavlja načelo primarnosti dejstev. Izhajajoč iz tega konteksta avtor ugotavlja, da so v razmerju med športnikom in klubom izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja, pri čemer je še posebej poudarjena visoka stopnja osebne podrejenosti profesionalnega športnika. Zaradi tega naj bi bila neustrezna posebna ureditev delovnopravnega položaja športnikov, ki jo uvaja novi Zakon o športu (ZŠpo-1), saj omogoča, da pogodbeni stranki, ne glede na omejitve iz ZDR-1, drugače uredita medsebojne pravice in obveznosti, ki se nanašajo na nekatere ključne institute delovnopravnega varstva. Kljub temu, da ZŠpo-1 vsebuje tudi nekatere ustrezne določbe, ki upoštevajo posebnosti športnega udejstvovanja in omogočajo zakonito sklepanje pogodb o zaposlitvi tudi v tovrstnih razmerjih, je avtor kritičen do nove ureditve delovnopravnega položaja športnikov, saj meni, da ta neutemeljeno in prekomerno odstopa od siceršnje vsebine delovnega razmerja, ki je s tem vsebinsko praktično izvotljeno. Obenem pa izraža upanje, da bo izrecno priznavanje delovnopravnega položaja športnikov vodilo v ustrezen socialni dialog, ki bi športnikom zagotovil določene minimalne standarde varstva.20172017-11-22 07:15:38Magistrsko delo/naloga98179VisID: 78489COBISS_ID: 15909713sl