<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Legalitetno načelo v upravnem pravu</dc:title><dc:creator>Dekleva,	Martin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirnat,	Rajko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>upravno pravo</dc:subject><dc:subject>javna uprava</dc:subject><dc:subject>vladavina prava</dc:subject><dc:subject>delitev oblasti</dc:subject><dc:subject>legalitetno načelo</dc:subject><dc:subject>načelo zakonitosti</dc:subject><dc:subject>prednost zakona</dc:subject><dc:subject>pridržek zakona</dc:subject><dc:subject>zakonski pridržek</dc:subject><dc:description>Legalitetno načelo pomeni v upravnem pravu pravno vodilo, ki terja, da je delovanje javne uprave kot javne oblasti vezano na zakon in pravne norme ter načela, ki imajo v pravnem redu priznan položaj in s tem moč zakona, ki pravno veljajo za upravno delovanje in se morajo zanj uporabiti, ker so njegova veljavna pravna podlaga, tako da upravno delovanje ni v nasprotju z zakonom (to je prednost zakona) in da temelji na ustreznem zakonskem pooblastilu (to je pridržek zakona). Rezultat uporabe legalitetnega načela mora biti glede na njegove učinke torej v restrikciji uprave in hkratnem pooblaščanju za njeno delovanje. Legalitetno načelo je osrednja sestavina pravne države oziroma vladavine prava.

Za razliko od zakonitosti se legalitetno načelo kot pravno načelo v delovanju uprave odraža v različnih intenzitetah, medtem ko je določen akt uprave lahko bodisi zakonit ali nezakonit, brez vmesnih stopenj. Legalitetno načelo torej opisuje in zarisuje, kako je uprava pravno vezana pri svojem delovanju, zakonitost pa izhaja iz teh spoznanj in je na njih utemeljena. 

Posebnost legalitetnega načela v upravnem pravu je pridržek zakona, ki ima tudi poudarjeno usmerjevalno funkcijo za delo uprave. Pojem pridržka zakona se prvenstveno nanaša na vprašanje obstoja ustreznih pooblastil upravi, nujno pa obsega še merila in druga pravna načela, ki jih je treba upoštevati pri uporabi teh pooblastil; tak primer je temeljna zahteva po jasnosti in določnosti predpisov (lex certa). Prednost zakona in pridržek zakona kot sestavini legalitetnega načela učinkujeta za vse akte oblasti, torej tedaj, kadar uprava deluje ex iure imperii. Za intervencijsko upravo, pri kateri prihaja do posegov v temeljne pravice, morajo biti merila dopustnosti delovanja uprave najstrožja in sicer se zahteva izrecno zakonsko pooblastilo. Pri servisni upravi spodbujevalnega značaja z usmerjenostjo v izobljševanje življenjskega standarda lahko zadostuje splošno, manj natančno določeno pooblastilo.

Pri delovanju uprave na področju aktov poslovanja – ex iure gestionis, pridržek zakona kot sestavina legalitetnega načela ne učinkuje. Vendar to ne pomeni, da je že iz tega razloga uprava pri neoblastvenih ravnanjih vselej manj pravno vezana, saj mora ravnati po predpisih in skladno z ustavo, ki posameznikom v razmerju do države zagotavlja temeljne pravice in svoboščine. 

Izjemoma lahko legalitetno načelo posredno sega celo na razmerja med zasebnopravnimi subjekti, kar imenujem horizontalni učinek legalitetnega načela. Do tega lahko pride tipično v položajih, kadar uprava ureja razmerja med subjekti na področju zasebnega prava. Svojevrsten dokaz obstoja horizontalnih učinkovanj legalitetnega načela je določeno učinkovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin med zasebniki.

Legalitetno načelo se udejanja v raznovrstnih in številnih oblikah delovanja uprave sodobne države. Merila legalitetnega načela, posebej tista, ki se nanašajo na pridržek zakona, niso univerzalna in toga, ampak se prilagajajo družbenemu razvoju in delovanju državne organizacije. Po mojih ugotovitvah tega ni mogoče vzeti kot konceptualno hibo legalitetnega načela, temveč ravno nasprotno kot njegovo prednost, saj je za upravno pravo na sploh značilno, da se relativno hitro spreminja. To mora ustrezno vplivati tudi za zasnovo legalitetnega načela. Seveda pa se ob tem, ko je njegova intenzivnost sicer lahko različna, legalitetno načelo končno izpelje v konkretni presoji o tem, ali je določen akt uprave zakonit ali nezakonit, pri čemer odločitev o tem sprejme pristojni organ na podlagi in v okviru pravil za to predpisanega postopka.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-11-17 07:15:15</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>98136</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 78483</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 15861329</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
