Klinični pomen določanja Anti-Müllerjevega hormona v postopkih umetne oploditveDomajnko, Valerija (Avtor) Ostanek, Barbara (Mentor) Osredkar, Joško (Komentor) umetna oploditev folikularna tekočina in vitro fertilizacija Anti-Müllerjev hormon koncentracije hormona neplodnostNeplodnost je vedno večji problem sodobnega sveta. Ker je vse več parov, ki vstopi v postopek umetne oploditve, je to področje zelo zanimivo za iskanje novih načinov ugotavljanja, spremljanja in zdravljenja neplodnosti. Trije najpogostejši vzroki neplodnosti pri ženskah so endometrioza, sindrom policističnih jajčnikov in neprehodnost jajcevodov. Ženske, ki se odločijo za umetno oploditev, so podvržene številnim diagnostičnim testom, med katerimi je v vedno večji meri tudi meritev koncentracije Anti-Müllerjevega hormona (AMH) v serumu. AMH nastaja v jajčniku in uravnava razvoj primarnih foliklov v jajčniku. Je odličen označevalec ovarijske rezerve. Zmanjšana vrednost AMH v biološkem vzorcu kaže na manjšo količino in slabšo kakovost jajčnih foliklov. Na kakovost jajčnih foliklov pa vpliva tudi prisotnost oksidativnega stresa. Količino antioksidantov v biološkem vzorcu določimo z meritvijo celokupnega antioksidativnega stresa (TAS). Namen našega dela je bil ugotoviti povezavo med koncentracijo AMH v folikularni tekočini (FT – AMH) in koncentracijo AMH v serumu (S – AMH) v treh skupinah pacientk z različnimi diagnozami neplodnosti. Prav tako je naš namen ugotoviti povezavo med TAS v folikularni tekočini (FT – TAS) in koncentracijo FT - AMH. V študiji so sodelovale pacientke, ki so prvič vstopile v postopek umetne oploditve (in vitro fertilizacija). Vzorci folikularne tekočine so se zbrali v postopku punkcije jajčnikov, istočasno jim je bila odvzeta tudi kri za določanje AMH in TAS v serumu. Pacientke smo razdelili v tri skupine: skupina s tuboperitonealnim vzrokom neplodnosti (kontrolna skupina) je obsegala 40 pacientk, skupina z endometriozo (70 pacientk) in skupina s sindromom policističnih jajčnikov (37 pacientk). V vzorcih seruma in folikularne tekočine smo določali AMH po principu ELISA. Prav tako smo v vzorcih folikularne tekočine določili vrednost TAS s kolorimetrično metodo. Pri primerjavi S – AMH in FT – AMH v vseh treh skupinah smo prišli do rezultata, da se koncentracije S – AMH in FT – AMH med seboj v posameznih skupinah statistično ne razlikujejo, iz česar lahko sklepamo, da vrednost S – AMH odraža vrednost FT – AMH. Pri primerjavi vseh treh skupin med sabo smo ugotovili, da pri meritvah S – AMH ne obstaja signifikantna razlika med skupinama pacientk s tuboperitonealnim vzrokom neplodnosti in med endometriozo. Tudi med skupino pacientk z tuboperitonealnim vzrokom in sindromom policističnih jajčnikov ni signifikantne razlike pri meritvah FT – AMH. Prav tako smo prišli do zaključka, da prisotnost TAS v folikularni tekočini ne vpliva na koncentracijo FT – AMH in da obstaja signifikantna razlika pri koncentracijah FT – TAS med vsemi tremi skupinami pacientk. Na osnovi naših ugotovitev lahko zaključimo, da za merjenje koncentracije AMH lahko uporabimo serumski vzorec kot tudi vzorec folikularne tekočine. Prav tako lahko zaključimo, da so koncentracije AMH niso različne v vseh treh preiskovanih skupinah pacientk in da prisotnost TAS v folikularni tekočini nima vpliva na koncentracijo AMH v folikularni tekočini.[V. Domajnko]20172017-11-15 03:35:37Magistrsko delo/naloga97869UDK: 618.177-089.888.11+616.697(043.3)COBISS_ID: 4335729sl